Slovenski čebelar 3-2020

25.02.2020 12:00:47
Slovenski čebelar
KAZALO
 
UVODNIK
Vlado Pušnik
ZDRAVJE ČEBEL
Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med. in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Huda gniloba čebelje zalege v slikah in številkah
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Brane Borštnik: Pridelava cvetnega prahu rešuje ekonomiko čebelarjenja
Dr. Peter Kozmus: Kako se je v zadnjem obdobju spremenil globalni trg z medom
Marko Borko: Na Svetu za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju o označevanju medu
prof. dr. Dmitry Aleksandrovich Normov in prof. dr. Evgenii Evgenievich Chesniuk: Raziskava o uporabi ozona (O3) v čebelarstvu
Franc Šivic: Novice iz sveta
doc. dr. Danilo Bevk: Vrtni čmrlj (Bombus hortorum)
DELO ČEBELARJA
Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v marcu
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
JERICA VREČEK ŠULGAJ, DR. VET. MED. IN DR. METKA PISLAK OCEPEK, DR. VET. MED.: HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE V SLIKAH IN ŠTEVILKAH
Ob omembi besedne zveze huda gniloba čebelje zalege si marsikdo misli: »Ah, saj to se me ne tiče in ne predstavlja takšnega problema, kot se ji ga pripisuje.« Vendar bodo čebelarji, ki so se z izbruhom te bolezni že srečali v svojem čebelarstvu, nanjo gledali s previdnostjo in strahospoštovanjem, saj točno vedo, kaj vse omenjena bolezen povleče za seboj. Ker je bilo o sami bolezni že veliko povedanega in napisanega (zelo poučno gradivo je npr. revija Slovenski čebelar, letnik CXX, marec 2018, saj je osrednja tema številke prav huda gniloba čebelje zalege), bi pričakovali, da huda gniloba res ne predstavlja večjih težav v čebelarstvu, vendar veterinarji vedno znova ugotavljamo, da žal ni tako …
 
BRANE BORŠTNIK: PRIDELAVA CVETNEGA PRAHU REŠUJE EKONOMIKO ČEBELARJENJA
Pridobivanje cvetnega prahu je med slovenskimi čebelarji po mojem mnenju zelo zapostavljen del pridelave čebeljih pridelkov. Večina čebelarjev pridobiva samo med, nekaj zaslužijo tudi s prodajo čebeljih družin, pa še to nenačrtno. Prodajo namreč tiste rezervne družine, ki jih po prezimovanju ni treba uporabiti in z njimi nadomestiti izgube gospodarskih družin. Pridobivanje cvetnega prahu je v čebelarstvu lahko ekonomsko upravičeno, pa ne samo v minuli čebelarski sezoni, ki je bila ena slabših sezon v zadnjih nekaj desetletjih …
 
DR. PETER KOZMUS: KAKO SE JE V ZADNJEM OBDOBJU SPREMENIL GLOBALNI TRG Z MEDOM
Globalni trg z medom je zapleten in v zadnjem obdobju zelo nestabilen ter podvržen visokim stopnjam špekulacij. Cene medu se vztrajno znižujejo in čedalje bolj ogrožajo čebelarstvo, ne le v EU, ampak tudi drugod. K temu svoje prispevajo še velike razlike v letnih pridelavah, ki so predvsem odvisne od podnebnih razmer ter na drugi strani od vse večjega povpraševanja po medu. EU je na globalni ravni druga največja proizvajalka medu in hkrati tudi druga največja uvoznica. Zaradi tega je v globalni trg z medom zelo vpeta …
 
MARKO BORKO: NA SVETU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO V BRUSLJU O OZNAČEVANJU MEDU
Na prvem letošnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga je 27. januarja v Bruslju udeležil državni sekretar MKGP-ja dr. Jože Podgoršek, je Slovenija skupaj s Portugalsko in s podporo enako mislečih držav pozvala Evropsko komisijo k vzpostavitvi jasnejšega označevanja porekla mešanice medu oz. k spremembi evropske Direktive o medu 2001/110/ES …
 
PROF. DR. DMITRY ALEKSANDROVICH NORMOV IN PROF. DR. EVGENII EVGENIEVICH CHESNIUK: RAZISKAVA O UPORABI OZONA (O3) V ČEBELARSTVU
Danes obstaja v čebelarstvu več razlogov, ki ovirajo učinkovit razvoj panoge. Nekateri izmed njih so tudi nizka intenzivnost zgodnjespomladanskega razvoja čebel zaradi škode, ki jo povzročijo kužne bolezni med prezimovanjem. Poleg tega vključujejo sodobne metode preprečevanja teh bolezni zdravljenje čebel s farmacevtskimi pripravki, akaricidi in obremenitve s herbicidi, ki močno obremenjujejo okolje in kakovost čebeljih izdelkov …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
EVROPSKA ZVEZA – Zaradi globalnega segrevanja ozračja in z njim povezanih pričakovanih sprememba v strukturi evropskih gozdov je opravila mednarodna skupina znanstvenikov raziskavo o sedanji in prihodnji razširjenosti nekaterih toploljubnih drevesnih vrst v Evropi ter jih primerjala z dvema pomembnima drevesnima vrstama iz zmernega in severnega zmernega pasu – z bukvijo in smreko …
 
DOC. DR. DANILO BEVK: VRTNI ČMRLJ (BOMBUS HORTORUM)
Vrtni čmrlj je na prvi pogled zelo podoben obema zemeljskima čmrljema, ki smo ju spoznali v prejšnji številki. Prav tako je črn čmrlj z dvema rumenima progama in belo konico zadka. Razlika je v drugi rumeni progi, ki v tem primeru ni v celoti na zadku, ampak se začne že na oprsju in prehaja na zadek …
 
IVAN ESENKO: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MARCU
V marcu se po komajda prestanem zimskem mrtvilu neučakana in nestrpna prebuja živa narava. To velja za večino celinskega dela Slovenije, medtem ko se pomlad na Obali prebudi bistveno prej, kar sem imel priložnost spoznavati v preteklosti, ko sem del čebeljih družin prezimoval v Šaredu nad Izolo. Ko nas porajajoče se življenje pozdravi na slehernem koraku, na kar opozarjata tako rastlinski kot živalski svet, se začne eksplozivni spomladanski razvoj družin čebel kranjske rase …