Čebelarska konferenca Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev

24.02.2020 8:11:41
Tehnologija
V avstrijskem Gradcu je od 21. do 23. februarja 2020 v organizaciji Evropskega združenja  profesionalnih čebelarjev   potekala čebelarska konferenca z razstavo čebelarske opreme.  Konferenca poklicnih čebelarjev je postala stalna točka v koledarju številnih čebelarjev iz vse Avstrije in je eden pomembnejših čebelarskih sejmov v Evropi.
Ta dogodek je dobra priložnost za srečanje  čebelarjev, za navezovanje stikov in za izmenjavo idej  in izkušenj med čebelarji. Vsako leto lahko  čebelarji  na tem dogodku  obiščejo različne mednarodne razstavljalce, se pogovarjajo neposredno s proizvajalci, brskajo, preizkušajo in odkrijejo najnovejše ponudbe. Dogodek zaokrožujejo izbrana strokovna predavanja o aktualnih temah vrhunskih predavateljev z vsega sveta.
Razstava čebelarske opreme v Gradcu je bila po velikosti primerljiva z ApiSlovenijo v Celju, s to razliko, da so se tu v večjem delu predstavili proizvajalci opreme iz Italije (Giordani, Lega), ki proizvajajo opremo za nakladni sistem čebelarjenja in jih običajno ne srečamo na slovenskem čebelarskem sejmu. Prav tako je na sejmu razstavljala množica proizvajalcev nakladnih panjev ( Dadant -Blatt in Langstroth- Root ), za katere je potrebno reči, da so bili napravljeni s filigransko natančnostjo. Na sejmišču  je razstavljalo veliko proizvajalcev tehtnic z razno softversko opremo, prav tako  je bilo razstavljeno veliko opreme za odvajanje vlage iz medu.  Glede na to, da avstrijski čebelarski kolegi čebelarijo z nakladni sistemom je povpraševanje po tej opremi veliko. Od slovenskih proizvajalcev sta bila na sejmu prisotna Logar Trade d.o.o. in Kunstelj s.p.
Na sejmu sem se srečal z generalnim direktorjem podjetja Andermatt BioVet g. Ralphom Schmidgallom, ki ga večina čebelarjev pozna kot proizvajalca sredstev za zatiranje varoj Thymovar in Oxuvar. Vse vesel mi je hitel razlagati, da so skonstruirali nov sublimator za oksalno kislino Varrox Eddy. Gre za sodobno oblikovan sublimator, ki deluje na baterije in za katerega čakajo patetno potrdilo, tako da bo do jeseni na razpolago čebelarjem.
Sam strokovni del kongresa je potekal v pokritem šotoru. Teme in strokovne razprave so bile zelo raznolike, tako da je lahko vsak dobil  veliko koristnih informacij.  Kakor se spodobi je  konferenco odprl sedanji predsednik Apimondie  dr. Jeff Pettis s predavanjem v katerem se je dotaknil problematike  globalnega čebelarstva, ponarejanja medu in voska, opraševanja in samega vpliva klimatskih sprememb na čebelarstvo. Pri ponarejanju medu in voska je izpostavil to, kar je vsem čebelarjem  dolgo znano, da so največji ponarejevalci medu  na svetu Kitajci in Ukrajinci. Predstavil je podatek, da se je od leta 2007 pa do danes izvoz medu iz teh držav povečal za 196 %, medtem ko se je število čebeljih družin povečalo samo za 13 %. Da bi v dobrih desetih letih tako odlično posodobili tehnologijo čebelarjenja je nemogoče.
Dotaknil se je  tudi problematike ponarejanje voska. Leta 2016 je v zahodni Evropi veliko čebelarjev poročalo o težavah, povezanih s slabim razvojem in umrljivostjo čebelje zalege po vstavitvi novih satnic. Po analizi satnic se je izkazalo, da je uporabljeni čebelji vosek v satnicah vseboval veliko stopnjo stearinske in palmitinske kisline, kar je nakazovalo dodaja- nje stearina. Dodatek stearina v satnicah je bil ugotovljen v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem.  Čebelji vosek, ki se je uporabljal za izdelavo satnic, je bil uvožen  seveda iz Kitajske.
Na hitro je predstavil način opraševanja mandeljev s čebelami v ZDA, za katero dobijo čebelarji 200 USD po čebelji družini in probleme čebel s fungicidi, ki se uporabljajo za škropljenje mandeljev. Šokiral me je z rezultati raziskave, ki so jo napravili v ZDA in kjer so ugotovili,   da zvišanje atmosferskega CO2 zmanjšuje koncentracijo beljakovin v  cvetnega prahu, ki je bistven za preživetje čebele. Zaradi zvišanja CO2 v zraku se je  vsebnost beljakovin v cvetnem prahu zmanjšala celo za 30 %, kar niso najboljši obeti za čebelarjenje v prihodnosti.
V nadaljevanju  konference je predavatelj dr. Paul Siefert iz univerze Goethe v Frankfurtu na Majni predstavil    filmu posnet z  visoko ločljivo kamero. Obiskovalci smo se lahko veselili osupljivih vpogledov v notranjost čebelje družine. Film ni prikazoval samo razvoja čebele delavke in matice v celici, ampak tudi nezaželene sostanovalce, kot sta pršica in ličinke voščenega molja.
Predsednik združenja  evropskih profesionalnih čebelarjev  dr Walter Haefeker se je v svojem predavanju spet vrnil na problematiko ponarejanja medu in predstavil sklepe evropske komisije glede preverjanja pristnosti medu.
Z nestrpnostjo pa sem pričakoval predavanje dr Josefa Mayra iz avstrijske agencija za zdravje in varnost hrane (AGES). Predstavil je projekt Bpractices  , ki ga financira evropska zveza v okviru Horizona  2020. Najpomembnejši cilj projekta z naslovom Novi indikatorji in prakse za izboljšanje zdravja čebel,  je razviti nov sistem upravljanja praks v čebelarstvu, ki bodo omogočile evropskemu čebelarskemu sektorju primerna orodja za uporabo proti čebeljim boleznim in izgubam.
Cilji projekta, ki se je začel februarja 2017, so uskladiti dobro čebelarsko prakso (DČP) v Evropi, prilagoditi inovativne biomolekularne tehnike za zgodnjo diagnostiko čebeljih bolezni (npr. biosenzorji iz medu, PCR-analize iz drobirja, metoda z mletim sladkorjem) in vzpostaviti nove metode za nadzor čebeljih bolezni, pri katerih bi se izognili vnosu sintetičnih zdravil in obenem zagotavljali varnost in kakovost čebeljih pridelkov. 
V predavanju  z naslovom Ali je začasno blokiranje matic in zdravljenje z oksalno kislino poleti  alternativa uporabi mravljične kisline ?, je predstavil test v katerem so primerjali ti dve metodi alternativnega zatiranja varoj.   Ugotovitev testa je  bila,  da  tretiranje varoj z mravljično kislino poleti , daje boljše rezultate, kot pa če bi matico v tem času blokirali in potem zatirali z oksalno kislino. Rezultat me je zelo presenetil, kajti pred slabim mesecem    je o isti temu v Beogradu predaval dr. Ralph Buchler, ki je predstavil rezultate, ki so bili diametralno nasprotni tem ugotovitvam.
Več  kot očitno se je še enkrat dokazalo, da v čebelarstvu ni nobeno navodilo univerzalno, razmere se spreminjajo iz meseca v mesec, ter iz leta v leto, zato se moramo prilagajati trenutnim razmeram. Kar je morda eno leto umestno in strokovno utemeljeno, je naslednje leto ob drugačnih pogojih lahko popolnoma napačno .

Vlado Auguštin