Povzetek okrogle mize: Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in ostale opra

15.11.2019 12:11:48
Tehnologija
POVZETEK OKROLGE MIZE »VPLIV ELKEKTROMAGNEGA SEVANJA NA ČEBELE IN OSTALE OPRAŠEVALCE«

Čebelarska zveza Slovenije in občina Polzela sta dne 12.11.2019 ob 15.00 uri na gradu Komenda  pripravili okroglo mizo z naslovom Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in ostale opraševalce. Pobuda za okroglo mizo je nastala na podlagi poročanj čebelarjev ČD Polzela, nekateri izmed njih namreč ugotavljajo da čebelje družine slabijo ter da iz panjev izginjajo pašne čebele, za kar, na podlagi lastnih opažanj, krivijo prisotnost baznih postaj mobilne telefonije.
                Okrogla miza se je začela s kratkim filmom o sevanju povezanem z mobilno telefonijo. Po zaključku filma je prisotne pozdravil župan občine Polzela g. Jože Kužnik, ki je poudaril da se moramo o takšnih in podobnih tematikah pogovarjati, svoj pozdrav pa je zaključil z mislijo da danes ne bomo še ničesar spremenili smo pa naredili prvi korak in začeli o tematiki govoriti. Navzoče je pozdravil tudi član upravnega odbora čebelarske zveze Slovenije in predsednik Čebelarske zveze spodnje Savinjske doline g. Žiga Grm, ki je povedal da je s problematiko seznanjen že dlje časa ter da upa da se bo problematika rešila v korist čebel.
Moderatorka je prisotne seznanila z dopisom ki sta ga ČZS in občina Polzela poslali na Ministrstvo za okolje in prostor ter z njihovim odgovorom, nato pa se je pričela okrogla miza na kateri so sodelovali: dr. Ožbolt Podpečan-veterinar, Marjan Pogorevc-čebelar v občini Polzela, Miha Metelko- ekološki čebelar, dr. Alenka Jurič veterinarka VF-NVI za področje zdravstvenega varstva čebel, Matevž Hribernik-mladi raziskovalec na , ter predstavnika podjetja Telekom g Tadej Pogačnik in Igor Pustišek, žal pa se kljub potrditvi udeležbe, okrogle mize ni udeležil predstavnik ministrstva za okolje in prostor.

Marjan Pogorevc, čebelar iz Andraža nad Polzelo, kateri je v svojem čebelnjaku prvi opazil izginjanje pašnih čebel in slabenje čebeljih družin ter ga povezal s sevanjem bazne postaje mobilne telefonije je povedal da so se težave s čebelami začele v letu 2014. Opazil je izginjanje pašnih čebel, močno prisotnost poapnele zalege ter celo izletavanje čebel iz panjev  v začetku decembra ko je bila zunanje temperatura okrog 4  ͦC.  Težave so se na tej lokaciji nadaljevale, v drugem čebelnjaku ki ga ima na Rogli pa je bilo stanje ves čas normalno. Opaža tudi zmanjševanje števila drugih žuželk ter ptic, ki naj bi se premaknile na druga območja. Stanje naj bi se ponovno poslabšalo lanskega maja, po njegovem mnenju pa je krivo preveliko število oddajnikov različnih operaterjev na eni lokaciji. Zaključi z mislijo, da bo pri reševanju težav vztrajal, ter da bo potrebno na MOP poslati poziv za spremembo zakonodaje

Dr. Alenka Jurič, veterinarka VF-NFI pove da se je s primerom srečala leta 2014 in da je stanje v čebelnjaku g. Pogorevca tudi pogledala. Pove da je bil to edini primer o katerem so bili obveščeni veterinarji v Sloveniji. Pri pregledu je ugotovila da so čebelje družine šibke, močno obremenjene z poapnelo zalego, z majhnimi zalogami hrane in cvetnega prahu.  Razlog naj bi bila slaba oskrba, zato je predpisala krmljenje. Opravila je še dva pregleda in ugotovila da se stanje izboljšuje. Poudari, da so vzrok izgub čebeljih družin številni dejavniki. Vzrok okrog 40 % izgub je varoja ter nepravilna uporaba sredstev za njeno zatiranje, pogost vzrok pa so tudi virusi, bakterije ter slaba oskrba čebel (premalo hrane, prisotnost starega črnega satja,…). Predvideva da je lahko za izginjanje čebel krivo tudi medsebojno delovanje različnih dejavnikov, med katerimi je lahko tudi elektromagnetno valovanje v kombinaciji s patogeni. Zaključi z mislijo, da bi bilo potrebno v študijah upoštevati vse parametre, ter da je potrebno več komunikacije med čebelarji ter različnimi službami na tem področju..
               
Miha Metelko, ekološki čebelar iz občine Sevnica je predstavil svoj primer izgube pašnih čebele in čebeljih družin. V času kostanjeve paše je imel izgube na dveh lokacijah, katere so v bližini vinogradov. Čebelje družine na ostalih lokacijah pa so bile v redu, prav tako je bilo stanje normalno na lokacijah ki so v bližini oddajnikov mobilne telefonije. Iz družin ki so bile na robu propada je naredil ometence, kateri je očistil varoje in nakrmil. Njihov razvoj je bil v avgustu in začetku septembra zelo dober, konec septembra pa so bili tudi ti panji prazni. Glede na obdobje izginjanja čebel in lokacije kjer se je to dogajalo, sklepa da negativnih posledic prihaja zaradi uporabe FFS v vinogradih in na drugih kmetijskih površinah. Dogajanju se prilagaja tako, da je čebelje družine iz najbolj kritičnih lokacij, umika na druga območja. Zaključi z mislijo da je vpliv pesticidov na izginjanje čebel,  ter globalizacije in uvožene hrane na zdravje ljudi, večji kot pa elektromagnetna sevanja.
               
Dr. Ožbolt Podpečan-veterinar, poudari da ne smemo delati prehitrih zaključkov, ki bi nastali na podlagi nepreverjenih informacij. V medijih se pogosto pojavljajo napačne informacije, ki nimajo znanstvene podlage.  Izpostavi primer iz uvodnega filma v katerem so primerjali pogostost raka pri ljudeh pred 100 leti in danes. Vsekakor krivde za porast raka ne moremo obesiti le elektromagnetnim sevanjem, saj so prisotni tudi številni drugi vzroki, med drugim tudi daljša življenjska doba. Pove da je prebral veliko študij na temo vpliva elektromagnetnih sevanja na ljudi in živali ter ugotovil, da se številne študije medsebojno izključujejo, številni poizkusi pa so tudi nepravilno zastavljeni. Zasledil je tudi študije ki pravijo da je elektromagnetno sevanje vplivajo na laboratorijske podgane v poizkusu ter da lahko motijo navigacijo pri pticah. Po njegovem mnenju cilj okrogel mize ni sprejemane sklepov ampak je cilj, da se opozori na problematiko ter da se posledično pričnejo izvajati nove raziskave in znanstvene študije na tem področju. Za zaključek izpostavi tudi da pogreša prisotnost mladih na krogli mizi ter splošno vključevanje mladih v tovrstne tematike.
              
Matevž Hribernik, mladi raziskovalec s področja elektrotehnike, predstavi lastnosti elektromagnetnih sevanj oziroma elektromagnetnih valovanj. Gre za valovanje ki so lahko naravno ali umetno proizvedena s spremembo električnega potenciala v oddajniki-anteni. Kot pove že ime se elektromagnetno valovanje deli na dva dela, na električni in magnetni del. Pri prenosu informacij pa je uporaben le električni del valovanj. Pri  uporabi valovanj je pomembna tako frekvenca kot tudi jakost valovanja, sam učinek oziroma moč valovanja pa z povečevanjem razdalje pada, zato se vsak vpliv ki ga oddajnik ima, z oddaljenostjo od njega zmanjšuje. Za zaključek poudari, da bodo 5G omrežja, ki se bodo v nekaj letih pojavila tudi pri nas, delovala na približno enakih frekvencah in jakostih kot 4G-LTE mobilna omrežja katera uporabljamo sedaj. Podari tudi da je bilo sevanje ki so ga imeli mobilni telefoni pred leti 1G ali 2G, veliko večje kot pri novejših generacijah.
               
Predstavnika podjetja Telekom g Tadej Pogačnik in Igor Pustišek sta predstavila postopek postavitve bazne postaje-oddajnika mobilne telefonije ter zahteve, ki jih morajo pri tem upoštevati. V Sloveniji je preko 2500 baznih postaj ( samo v Ljubljani okrog 300) s katerimi upravljajo 4 operaterji.  Število postaj na določenem območju je odvisno od števila uporabnikov ter od razgibanosti terena. Več kot je baznih postaj na določen območju, manjša je moč in vpliv posamezne postaje. Slovenska zakonodaja na tem področju, je strožja kot zakonodaja večine držav EU. Podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja je tudi strokovno mnenje ki upošteva vpliv oddajnika na okolico. Meritve  lahko s primerno opremo opravljajo le neodvisne organizacije, ki so na pobudo čebelarja g. Pogorevca že večkrat opravili meritve na območju Andraža nad Polzelo. Odstopanj od predpisanih vrednostih pa niso izmerili.

Okroglo mizo smo zaključili z zaključnimi mislimi vseh sodelujočih gostov ter skupno mislijo, da nam vsem ki smo bili prisotni, ni vseeno za naš planet.

Simon Golob
Svetovalec za tehnologijo čebelarjenja na ČZS
 
 
 
 
 
 

Fotografije