Dan apiterapije v Mariboru

12.11.2019 12:32:11
Varna hrana
V soboto 9. novembra je že tradicionalno v Mariboru potekal dan apiterapije. Letos je bil osrednji predavatelj prim. Vidoje Kulić, dr. med. iz Srbije, ki je že 55 let je zdravnik in 30 let čebelar. Je velik zagovornik in promotor apiterapije na osnovi lastnih izkušenj. Njegovo mnenje je, da je že samo čebelarjenje apiterapija. Čebelar se giblje v čisti naravi, je zmerno fizično in psihično aktiven, poleg tega nanj dobro deluje zrak iz čebeljega panja, kar lahko trdi kot zdravnik za pljuča. Dobro bi bilo bivanje v apikomorah natančno spremljati in rezultate evidentirati in verificirati. Hlapi voska, propolisa in medu delujejo ugodno delujejo na vse funkcije bronhijev, olajšajo izkašljevanje, umirjajo vnetje sluznice, delujejo kot antioksidanti ter delujejo proti bakterijam in virusom. Na dihalne organe dobro delujejo inhalacije  medu in propolisa ali povarek borovih iglic in propolisa, ki posebej dobro pomagajo pri izkašljevanju. V posodi z zoženo odprtino (bokal) segrejemo vodo do vretje, dodamo 40 kapljic propolisa in žlico medu (akacijevega), inhaliramo 10-15 minut dvakrat na dan. Ob začetku kurilne sezone lahko tudi v manjšo posodo damo čisti vosek (raztopljene voščene pokrovce) nanj posipamo propolisov prah in postavimo na topel radiator ali peč. To počasi izpareva in izboljšuje zrak v sobi. Inhalacije propolisa so tudi preventiva proti glivicam v ustih in dihalnih poteh. Za izkašljevanje koristi ena žlica dvakrat na dan. Za propolisovo inhalacijo zmešamo 60 g propolisa in 40 g čebeljega voska v 300 ml posodi, jo postavimo v drugo večjo posodo z vrelo vodo in vdihavamo, najbolje v jutranjih in večernih urah po 10 do 15 minut. Koristno je tudi v bokal vliti vročo vodo, vanjo pa 5 ml 20 % propolisa in inhalirati. Potrebno pa je biti pazljiv pri alergijskih reakcijah, posebej na strup. Uporabljati moramo zaščitno opremo, obvezna je potrebno imeti Epipen v primeru pika. V apiterapiji se uporablja samo kakovostne ter varne čebelje pridelke.

Dr. Marjetka Kralj Kunčič je pripravila povzetek antibakterijskih lastnosti slovenskega medu. Glede na objave različne literature ima med antioksidativno, antibakterijsko, antiglivno, antiadhezivno delovanje in pospešuje celjenje ran. Ugotavljali so, da deluje tudi proti ustnim bakterijam, najbolj učinkovit je bil med oljne ogrščice. Antiadhezivna lastnost pomeni, kako med prepreči vezavo bakterij, kostanjev, lipov ter med oljne ogrščice imajo od slovenskih najboljšo antiadhezivnost. Na Stapylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa, Eschericiha coli in na nekatere druge seve so od slovenskih vrst medu najbolj uspešni temni: hojevi, gozdni, smrekovi medovi.

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so ugotavljali ali je pojavnost Parkinsove bolezni pri čebelarjih, kaj manjša, kot pri splošni populaciji. Ugotavljajo namreč, da pri podganah in miših, po vbrizganju čebeljega strupa propade manj živčnih celic, kot če ga ne, zato predvidevajo, da čebelji strup »ščiti« možganske celice. V sodelovanju s ČZS so razdelili, vprašalnike, s katerimi so čebelarje spraševali, ali imajo znake Parkinsonove bolezni. Na vprašalnike je odgovorilo 1300 čebelarjev. Ker rezultati niso povsem po pričakovanjih, raziskava še ni zaključena in se informacije še zbirajo.

Komisijo za apiterapijo pri UO ČZS je predlagala, da se po medenih masažah poskuša ugotoviti, kaj se nahaja v izločkih po medenih masažah. Ugotovili smo, da je bil  v izločkih prisoten holesterol ter nekatere kovine in težke kovine: srebro, aluminij, baker, cink, krom, mangan, nikelj in svinec.

Za konec so bile predstavljene tudi lastnosti cvetnega prahu in matičnega mlečka. Cvetni prah je najbolje shranjevati v zmrzovalniku, saj je pri svežem cvetnem prahu pri hranjenju v hladilniku mikrobiološka stabilnost nižja. Sušimo ga pri temperaturi do 35 °C. Tudi matični mleček je bolje shranjevati v zmrzovalniku. Slovenski matični mleček v prametrih fizikalno kemijskih parametrov (vsebnost vode, maščob, beljakovin, kislost, 10-HDA) ustreza predvidenim parametrom ISO standarda iz leta 2016. prava tako evropskim smernicam ustreza slovenski cvetni prah.

S simpozijem se spomnimo dr. Filipa Terča, ki je s piki čebel zdravil bolnike v Mariboru, zato simpoziji o apiterapiji tudi potekajo v Mariboru. Dvakrat letno se simpatizerji apiterapije zberejo in napolnijo predavalnico Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Andreja Kandolf Borovšak
Svetovalka za zagotavljanje varne

Fotografije