Varovanje čebelnjaka pred medvedi

12.07.2019 14:06:53
Tehnologija
Vsake toliko časa, na območjih kjer je prisoten medved, le ta vir hrane poišče tudi znotraj čebeljih panjev. V kolikor mu dostopa ne preprečimo, lahko poškoduje tako panje kot tudi čebelje družine. V zadnjem času, nekateri čebelarji poročajo o prisotnosti medveda v bližini čebelnjakov, poročajo pa tudi  o primerih škode povzročene s strani te zveri. Da bi bilo podobnih primerov čim manj, objavljamo članek ki je bil objavljen že v marčevski izdaji revije Slovenski čebelar. Avtor članka z naslovom Varovanje čebelnjaka pred medvedom je g. Tomaž Berce iz Zavoda za gozdove Slovenije:
 
Rjavi medved se prehranjuje z zelo raznoliko hrano. Izbira tisto, ki mu je najlaže dosegljiva. Žuželčje zalege spadajo med najbolj hranljiv in bogat vir energije, zato so tudi priljubljena hrana medvedov. In prav v tem tiči razlog, zakaj so čebelji panji tarča napadov medvedov. Čebelarji pa lahko panje preprosto in učinkovito zaščitijo, na kar kažejo tudi rezultati sodelovanja med številnimi čebelarji z različnih koncev Slovenije in sodelavci projekta LIFE DINALP BEAR.

UČINKOVITI IN MANJ UČINKOVITI ZAŠČITNI UKREPI
V Sloveniji trenutno živi približno 850 medvedov. Območja največjih gostot so gozdovi snežniško-kočevskega območja. Pogosteje pa se pojavljajo tudi na območjih, kjer jih več desetletij skoraj ni bilo, kot na primer v Julijskih Alpah. Ne glede na gostoto pa je za povzročitev škode na našem premoženju dovolj že en sam medved, zato je pomembno vlaganje v preventivo.
V sodelovanju s številnimi čebelarji smo med projektom LIFE DINALP BEAR pridobili veliko izkušenj na področju varovanja čebelnjakov pred medvedom. Najučinkovitejši in tudi najpogosteje uporabljen način za zaščito čebelnjakov je varovanje z elektriko. Poznamo dva tipa elektroograj: stalne večžične elektroograje in premične elektromreže. Prvi tip je primernejši za varovanje stacionarnih čebelnjakov, pri katerih postavimo stalno varovanje. Večžična elektroograja je lahko sestavljena iz žic, trakov ali vrvi, ki se med seboj razlikujejo po natezni trdnosti in sposobnosti prevajanja električnega toka. Najprimernejše je varovanje s pocinkano žico. Večžična elektroograja mora biti sestavljena iz vsaj šestih linij žic, pri čemer mora najnižja linija žice slediti razgibanosti terena približno 10 cm nad tlemi. To je zelo pomembno, saj medved najpogosteje poskuša skopati prehod pod ograjo. Varovanje z visokimi elektromrežami je primernejše za premične čebelnjake, saj mrežo preprosto postavimo in pospravimo, gostota žic in višina pa preprečujeta prehod živalim. Poudariti moramo, da pri varovanju z elektriko ne gre za fizično, temveč za psihično oviro, ki jo predstavlja strah pred ostro bolečino, ki jo žival doživi ob stiku z elektriko.
Med fizične zaščite spadajo dvignjeni panji, s katerimi medvedom preprečimo dostop do panjev. Konstrukcija mora biti dovolj trdna in stabilna, da je medved ne poškoduje ali izruva, hkrati pa po njej ne pleza. Sem spadajo še protiizvlečni drogovi, s katerimi povežemo panje in jih tako zaščitimo pred izruvanjem. Medvedu tako preprečimo, da bi dosegel vsebino panja, ne zaščitimo pa samega čebelnjaka pred poškodbami. Kot fizično zaščito lahko uporabimo tudi razne kovinske zaščitne mreže, ki jih namestimo pred panje. Te morajo biti robustne ter čvrsto pritrjene na ogrodje čebelnjaka, da jih medved ne more izpuliti.
Med začasno in pogojno učinkovite ukrepe spadajo kemična, zvočna in svetlobna odvračala, ki živali odganjajo le za kratek čas, nato pa se nanje navadijo in jih ignorirajo. Glavna »nevarnost« se pojavi, če takšnim odvračalom preveč zaupamo in pozabimo na njihovo pogojno učinkovitost. Zaradi tega uporabo odsvetujemo oziroma predlagamo, da jih uporabite v kombinaciji z zanesljivejšimi ukrepi.
 
ODLOČUJOČE MALENKOSTI
Na terenu večkrat opazimo, da do škode na čebelnjakih pride kljub postavljeni zaščiti, za katero so čebelarji prepričani, da je ustrezna. Pri tem praviloma ne gre za malomarnost, ki je pri čebelarjih nasploh zelo redka, temveč za pomanjkanje znanja in izkušenj pri varovanju. Gre za malenkosti, ki ključno vplivajo na to, ali bo zaščita medveda odvrnila od čebelnjaka ali bo potreboval zgolj nekaj poskusov, da bo prišel do hrane. In ko se bo naučil, kako priti do nagrade, bo vzorec lahko ponavljal tudi na drugih lokacijah. Z nepravilno postavljeno in slabo vzdrževano opremo si delamo medvedjo uslugo, saj oprema in naše delo nista poceni, povrh vsega pa je lahko škoda na čebelnjaku zelo velika. Če torej zaščita ni ustrezna, bo medved zlahka poiskal šibko točko. Ključno je, da medved ob vsakem stiku z električno ograjo začuti ostro bolečino, ki bo preprečila, da bi se k čebelnjaku vrnil in ponovno poskusil.
Najpogostejše šibke točke, ki medvedu omogočijo dostop do čebelnjaka, so slaba ozemljitev (premajhno število ozemljitvenih palic, zarjavela ozemljitev), odsotnost električnega toka ali prenizka napetost (pod 5 kV), slabo postavljeni in nestabilni koli, ki jih medved zlahka podre ali izruva, ter preveč prostora med tlemi in najnižjo točko ograje, pri čemer medved z lahkoto spodkoplje del zemljine pod ograjo in se splazi pod njo.
V elektroograji mora biti stalno prisoten električni tok z napetostjo vsaj 5 kV! Medvedi so dobro odlakane živali, zato mora biti napetost dovolj visoka, da začutijo bolečino.
 
KAJ STORITI ČE NAM MEDVED POŠKODUJE ČEBELNJAK
Po veljavni zakonodaji so lastniki, ki jim živali zavarovanih vrst povzročijo škodo na premoženju, upravičeni do odškodnine. Postopek prijave škode je preprost. V roku treh dni od nastanka škode primer prijavite na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Vse podatke za stik območnih enot najdete na spletni strani www.zgs.si. Pooblaščenec ZGS-ja v roku dveh dni opravi ogled škode in pripravi zapisnik, na podlagi katerega prejmete izplačano odškodnino, če so bili izpolnjeni minimalni pogoji za preprečitev nastanka škode.

OŠKODOVANI ČEBELARJI LAHKO ZAPROSIJO ZA 80-% SOFINANCIRANJE NAKUPA OPREME
Agencija RS za okolje (Arso) vsem čebelarjem, ki jim je medved povzročil škodo, sofinancira 80 % nakupa opreme za zaščito čebelnjaka. Upravičena je vsa oprema, ki je nujna za vzpostavitev zaščite: pašni aparat, akumulator, sončni panel, voltmeter, visoka elektromreža ali pocinkana žica, izolatorji itd. Natančne specifikacije opreme so navedene v vlogi za sofinanciranje. Svojo obstoječo opremo lahko le dopolnite in izboljšate ali vzpostavite novo. Za pomoč pri izpolnjevanju vloge se lahko obrnete na območne enote ZGS-ja.
V primeru škode ali če potrebujete pomoč pri izpolnjevanju vloge za sofinanciranje opreme, se obrnite na pristojno območno enoto ZGS-ja. Podatki za stik vseh območnih enot so zapisani na spletni strani www.zgs.si.
Do sofinanciranja so upravičeni vsi, ki jim je medved že poškodoval čebelnjak in so škodo prijavili na ZGS. Vlogo za sofinanciranje lahko oddamo kadar koli, saj ni nobenega razpisa ali roka za oddajo. Postopek je zelo preprost.
Pred oddajo vloge mora vlagatelj premisliti in se odločiti, katero opremo bo potreboval. Za to opremo mora pridobiti predračun in ga skupaj z vlogo poslati na Arso. Arso nato preveri upravičenost vloge, pripravi pogodbo in jo pošlje v podpis. Pogodbo nato podpišeta ZGS in Arso. Ko vlagatelj prejme pogodbo, podpisano s strani obeh institucij, lahko opravi nakup. Ko opremo postavi, pokliče območno enoto ZGS, ki opravi pregled postavitve in pripravi zapisnik. Na podlagi tega vlagatelj prejme nakazilo 80-% sofinanciranega deleža nakupa opreme. Opis celotnega postopka najdete tudi na zadnji strani vloge.
Od leta 2015 se je za opisani način varovanja čebelnjakov odločilo že 60 čebelarjev (oprema sofinancirana iz Arsa ali iz projekta LIFE DINALP BEAR) z različnih koncev Slovenije, od Posočja na severozahodu do Bele krajine na jugovzhodu. Zelo pomemben podatek pri tem je, da po vzpostavitvi varovanja nobeden od čebelarjev ni utrpel škode.
 
Spletna stran Varna paša (www.varna-pasa.si)
Nedavno smo v okviru projekta LIFE DINALP BEAR vzpostavili spletno stran www.varna-pasa.si, ki je namenjena prav zaščiti premoženja pred velikimi zvermi. Opisani so vsi dokazano učinkoviti ukrepi, poleg tega pa stran vsebuje informacije o povzročeni škodi, odškodninskem sistemu, kaj storiti ob srečanju z zvermi in druge informacije. Na omenjeni spletni strani najdete tudi vlogo za sofinanciranje opreme.
 
ŽELITE IZVEDETI VEČ?
Če bi v vašem čebelarskem društvu želeli izvedeti več o učinkovitem varovanju čebelnjakov pred medvedi, lahko stopite v stik z nami preko e-naslova info@varna-pasa.si in dogovorili se bomo za srečanje. Pišete nam lahko tudi, če imate dodatna vprašanja na temo sofinanciranja opreme za varovanje čebelnjakov.
Ob tej priložnosti se ZGS in ekipa projekta LIFE DINALP BEAR zahvaljujeta vsem čebelarjem, ki sodelujejo v projektu in z izkušnjami sooblikujejo pozitivne zgodbe čebelarjenja na območju razširjenosti medveda v Sloveniji. Na podlagi teh izkušenj je nastal tudi ta članek in verjamemo, da se bodo pozitivni rezultati nadaljevali tudi v prihodnosti.
 
Vir:
-Berce T. 2019. Varovanje čebelnjakov pred medvedi. Slovenski čebelar, CXXI, 3: 70-72