Slovenski čebelar 2-2018

25.01.2018 16:06:23
KAZALO
 
UVODNIK
Borut Preinfalk, dr. vet. med.
SVETOVNI DAN ČEBEL
ZDRAVJE ČEBEL
Lucija Žvokelj, dr. vet. med., Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med., in dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med.: Bičkarji rodu Crithidia, manj znani zajedavci čebel
Bettina Ziegelmann, Elisabeth Abele, Stefan Hannus, Michaela Beitzinger, Stefan Berg in Peter Rosenkranz: Litijev klorid – novo učinkovito zdravilo za zdravljenje varoze?
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Aleš Bozovičar: Sestavljanje in žičenje satnikov ter vtiranje satnic
Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu
Franc Šivic: Medenje bora
Franc Šivic: Novice iz sveta
Brane Borštnik: Vetrolom – hud udarec tudi za čebele in čebelarje
Janez Kebe: Nov košček v mozaiku večstoletne tradicije čebelarjenja v naših krajih
Dr. Andrej Gogala: Dvobarvna peščinarka (Andrena bicolor)
DELO ČEBELARJA
Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v februarju
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
LUCIJA ŽVOKELJ, DR. VET. MED., JERICA VREČEK ŠULGAJ, DR. VET. MED., IN DR. METKA PISLAK OCEPEK, DR. VET. MED.: BIČKARJI RODU CRITHIDIA, MANJ ZNANI ZAJEDAVCI ČEBEL
organizNa
Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele
na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani smo preverjali, ali so tudi pri čebelah v Sloveniji prisotni zajedavci iz razreda bičkarjev. Že ob mikroskopski preiskavi prvih vzorcev čebel delavk smo opazili mikroorganizme, ki se gibljejo z vrtinčenjem, kar je značilno za tako imenovane vrteljce, praživali iz razreda bičkarjev. Z molekularnimi preiskavami smo v nadaljevanju potrdili, da so bili pri vseh preiskovanih skupinah vzorcev čebel prisotni zajedavci iz rodov Crithidia in Lotmaria …
 
BETTINA ZIEGELMANN, ELISABETH ABELE, STEFAN HANNUS, MICHAELA BEITZINGER, STEFAN BERG IN PETER ROSENKRANZ: LITIJEV KLORID – NOVO UČINKOVITO ZDRAVILO ZA ZDRAVLJENJE VAROZE?
Na univerzi Hohenheim v Stuttgartu je raziskovalcem uspelo razviti zdravilo, s katerim bi lahko z bistveno manj dela in časa učinkovito zdravili varozo. Učinkovina, ki mnogo obeta v čebelarskih krogih, je lahko dostopen litijev klorid. Po dolgih letih zatiranja varoj imamo končno na razpolago novo učinkovino, ki deluje po povsem drugačnem principu, kot so delovala dosedanja zdravila. S potencialnim proizvajalcem zdravila že potekajo pogovori, hkrati pa tudi postopki za registracijo ter dovoljenje za uporabo …
 
ALEŠ BOZOVIČAR: SESTAVLJANJE IN ŽIČENJE SATNIKOV TER VTIRANJE SATNIC
Izdelava in žičenje satnikov ter vtiranje satnic so eno od glavnih opravil, ki jih postorimo čebelarji med zimo. Čeprav je delo nekoliko enolično, je še kako pomembno, saj satnik skupaj s satnico predstavlja najpomembnejši del panja …
 
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: POROČILO O REZULTATIH INTERNE KONTROLE KAKOVOSTI IN VARNOSTI SLOVENSKEGA MEDU
Čebelarji imajo že nekaj let v okviru Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva možnost brezplačnih analiz kakovosti in varnosti medu. V zadnjih letih je analize izvajal Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2017 je bilo zaradi slabe pašne sezone analiziranih manj vzorcev. Meritve vsebnosti vode, električne prevodnosti, vsebnosti HMF-a ter senzorično in mikroskopsko analizo so opravili pri desetih vzorcih, pri 84 vzorcih pa so merili vsebnost kumafosa, timola in razpadnih produktov amitraza …
 
FRANC ŠIVIC: MEDENJE BORA
Zanimivo je, da o medenju bora v Sloveniji ne vemo kaj dosti. V Slovenskem čebelarju je bilov preteklosti sicer objavljenih nekaj poročil o medenju rdečega bora pri nas, vendar so se vsi pisci strinjali, da medi le redkokdaj in da za čebelarstvo ni pomemben …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ZDA - Leta 2001 so uvedle ameriške oblasti več kakor 200-% protidumpinško carino na uvoženi kitajski med, da bi tako zavarovale domače čebelarje. Toda iznajdljivi trgovci so kmalu našli način, da so se visoki carini izognili. Med so uvozili v ZDA kot malezijski, korejski ali ruski med …
 
BRANE BORŠTNIK: VETROLOM – HUD UDAREC TUDI ZA ČEBELE IN ČEBELARJE
K zapisu spodnjih vrstic me je spodbudilo razmišljanje klenega 80-letnika, kmeta in čebelarja, gospoda Staneta Godca iz Dobrepoljske doline, ki je ob decembrskem viharju takoj odhitel v svoj gozd in začel pospravljati polomljeno drevje. V njegovem gozdu je za več kot tisoč kubičnih metrov podrtega lesa. »To ni škoda samo za kmeta ali gozdarja, to je katastrofa tudi za čebelarja, « je z žalostnim glasom potožil drugače optimistični Stane …
 
JANEZ KEBE: NOV KOŠČEK V MOZAIKU VEČSTOLETNE TRADICIJE ČEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH
Sem Janez Kebe, župnik na Kopanju. Doma sem z Dolenjega Jezera ob Cerkniškem jezeru. Moj oče je imel veliko let od 20 do 25 panjev čebel. Čebele je imel rad in tudi mene je začel uvajati, tako da sem komaj 15-leten prijel sat, poln čebel. Kadar je medila hoja, smo bili v družini zelenega hojevega medu še posebno veseli. Zanimanje za zgodovino me je gnalo, da sem napisal dve knjigi o Loški dolini z Babnim Poljem in eno o Cerkniškem jezeru in ljudeh ob njem. Sedaj pa pripravljam novo knjigo, kjer sem poleg krajevne zgodovine zbral tudi veliko podatkov o nekdanjem čebelarstvu v teh krajih …
 
DR. ANDREJ GOGALA: DVOBARVNA PEŠČINARKA (ANDRENA BICOLOR)
Dvobarvne peščinarke so med prvimi čebelami samotarkami, ki se v zgodnji pomladi pojavijo na prvem cvetju. Imajo rdečerjavo odlakano oprsje in črno glavo, rdečerjave so tudi dlake za prenašanje peloda na zadnjih golenih. So ena najbolj razširjenih vrst divjih čebel pri nas …
 
DR. STANISLAV KAPUN: ČEBELARJEVA OPRAVILA V FEBRUARJU
Prav bi bilo, da tokrat v uvodu predstavim Čebelarstvo Kapun. Zgodovina našega čebelarstva sega v leto 1978, ko sem kot srednješolec začel čebelariti z eno čebeljo družino. Družina je priletela v zapuščen panj na naši domačiji Kapun. Moram povedati, da se je s čebelarstvom ukvarjal že moj stric, ki pa je opustil čebelarstvo v 70. letih. Torej je na naši domačiji ostal prazen čebelnjak (po prleško vijok), ki pa sva ga z očetom po letu 1978 začela prenavljati. V čebelnjaku so prevladovali dunajčani (trietažni panj s trikrat po desetimi visečimi satniki notranje mere 235 mm × 200 mm na toplo stavbo in s pregrado z ozko veho med dvotretjinskim plodiščem in enotretjinskim mediščem, op. ur.). Panji so bili precej dotrajani, nekaj sva jih popravila in usposobila za naselitev, preostale pa sva zažgala. Zanimivo: Čebelja družina se je naselila v najslabši panj …