Slovenski čebelar 10-2019

23.09.2019 14:09:11
KAZALO
 
UVODNIK
Mag. Tanja Strniša
OBVESTILA ČZS
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Simon Golob in Marko Borko: Strokovna razprava »Sodobne tehnologije kot pomoč čebelarju«
Robert Kocjan: Kako si zagotoviti satnice ustrezne kakovosti
Boštjan Kojek: Pridobivanje voska iz voščin v parnem talilniku in ekonomičnost postopka
Tanja Magdič: Prodaja čebeljih pridelkov in izstavitev računa
Milan Meglič: Ob 20. obletnici kontrolirane pridelave medu v Republiki Sloveniji (II. del)
dr. Janez Grad: Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (IV. del)
prof. Andrej Šalehar, France Baraga in Janez Gregori: V plug vpreženi čebeli
dr. Andrej Gogala: Alpska peščinarka (Andrena rogenhoferi)
Franc Šivic: Novice iz sveta
Wicwas Press LLC: William Blomstedt: Foraging afar
DELO ČEBELARJA
dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v oktobru
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
SIMON GOLOB IN MARKO BORKO: STROKOVNA RAZPRAVA »SODOBNE TEHNOLOGIJE KOT POMOČ ČEBELARJU«
Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je v okviru dneva čebelarjev, 25. avgusta 2019, potekala strokovna razprava z naslovom »Sodobne tehnologije kot pomoč čebelarju« v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, z oznakami, kot so digitalizacija v kmetijstvu, sodobne tehnologije, čebelarstvo, izobraževanje. Strokovna razprava je pokazala, kako se inovatorska žilica čebelarjev ne ustavi zgolj pri mizarstvu, ampak se je že dodobra uveljavila tudi v digitalnem svetu …
 
ROBERT KOCJAN: KAKO SI ZAGOTOVITI SATNICE USTREZNE KAKOVOSTI
Zadnjih nekaj let se vse pogosteje poraja vprašanje, ali čebelarji pri zamenjavi voska dobijo nazaj satnice ustrezne kakovosti, v smislu, ali je vosek res čebelji. Zaradi pomanjkanja čistega čebeljega voska se na trgu pojavlja vse več voska, v katerega dodajajo primesi, ki pa bistveno spremenijo kemično sestavo voska in s tem poslabšajo strukturo izdelane satnice …
 
BOŠTJAN KOJEK: PRIDOBIVANJE VOSKA IZ VOŠČIN V PARNEM TALILNIKU IN EKONOMIČNOST POSTOPKA
Voščine lahko talimo na različne načine in z različno opremo. Za manjša čebelarstva je najpreprostejše taljenje v sončnih talilnikih. Voščine lahko talimo v vodi, tako da jih damo v žakelj, ga potopimo v mehko vročo vodo in obtežimo. Posoda ne sme biti iz železa, bakra ali cinka. Vosek in pene nato pobiramo z vodne gladine. Uporabimo lahko tudi sokovnik ali kupimo namenski uparjalnik. Največji izkoristek dosežemo pri taljenju voščin v vroči vodi in stiskanju s stiskalnico pod visokim tlakom, ta postopek pa je tudi najhitrejši (Auguštin, 2010). Nakup stiskalnice je velik strošek, zato je ta način primeren le za največja čebelarstva …
 
TANJA MAGDIČ: PRODAJA ČEBELJIH PRIDELKOV IN IZSTAVITEV RAČUNA
Glavna sezona prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov je pred vrati in marsikateri čebelar se sprašuje, kako je s prodajo medu in izdajo računov. V nadaljevanju si lahko preberete, pod kakšnimi pogoji lahko prodajamo ter kako in kdaj moramo izstaviti račun in kaj potrebujemo za prodajo …
 
MILAN MEGLIČ: OB 20. OBLETNICI KONTROLIRANE PRIDELAVE MEDU V REPUBLIKI SLOVENIJI (II. DEL)
Takoj ko so se pojavili prvi signali možne zaščite medu v EU, so stekle dejavnosti nadgradnje KBZ. Prav mi je prišlo znanje tujih jezikov, da sem se lahko poglobil v tozadevno zakonodajo EU …
 
DR. JANEZ GRAD: ČMRLJI, NEPOGREŠLJIVI, A OGROŽENI OPRAŠEVALCI CVETJA (IV. DEL)
Pomembni dejavnosti družbe sta informiranje in poučevanje ljudi, predvsem mladine in aktivnih delavcev v naravi, o koristnosti in nepogrešljivi prisotnosti čmrljev in čebel samotark v našem okolju ter o škodljivih posledicah sodobnega obravnavanja narave s strani človeške družbe. Samim sebi in svojim zanamcem smo dolžni, da se aktivno vključimo v prizadevanja za njihov uspešen obstoj in s tem možen prijazen obstoj nas samih. V članku je opisano delovanje za ohranitev čmrljev in čebel samotark v okviru Čebelarske zveze Slovenije …
 
PROF. ANDREJ ŠALEHAR, FRANCE BARAGA IN JANEZ GREGORI: V PLUG VPREŽENI ČEBELI
V knjigi Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja (2017) je objavljen tudi prevod Poročila Kranjski kmetijski družbi s 17. decembra 1781, ki ga imenujemo tudi Glavarjev drugi odgovor. Ko je Kranjska kmetijska družba prejela od deželnega glavarstva dunajski dvorni dekret s 14. aprila 1775 z dodanima Čebelarskim patentom in Navodilom za čebelarske mojstre (oba z 8. aprila 1775) ter priložene izvode Janševe druge knjige (Popolni nauk o čebelarstvu – 1775), je bil Glavar zaprošen za presojo, ali je ta patent primeren tudi za Kranjsko. Veliko preprek (delo, bolezen …) je bilo, zato je Glavar zaključil svoje poročilo, namenjeno kmetijski družbi, šele 17. decembra 1781. Ta rokopis, ki je tudi njegov zadnji čebelarski spis, je shranjen v Arhivu Republike Slovenije v zbirki rokopisov s signaturo SI AS 1073, rokopis I 24r …
 
DR. ANDREJ GOGALA: ALPSKA PEŠČINARKA (ANDRENA ROGENHOFERI)
Alpska peščinarka je prebivalka najvišjega evropskega gorovja, v Sloveniji razširjena od Karavank in Julijskih Alp prek Trnovskega gozda do Snežnika v Dinaridih …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
Randy Oliver je biolog in poklicni čebelar z več kot petdesetletnim stažem. Skupaj s svojimi sinovi čebelari s približno 1500 čebeljimi družinami ob vznožju kalifornijskih gričev. Spremlja vse, kar se dogaja po svetu v zvezi z raziskavami varoze, in tudi sam izvaja različne poskuse zatiranja varoj z naravnimi sredstvi, kot sta na primer oksalna kislina in timol …
 
WICWAS PRESS LLC: WILLIAM BLOMSTEDT: FORAGING AFAR
Svetovni popotnik in čebelar William Blomstedt v avtorskem delu Foraging afar, zbirki kratkih avtobiografskih zgodb, opisuje svoje izkušnje s čebelarjenjem v različnih državah, ki jih je obiskal v desetletju popotovanj po svetu, med drugim tudi v Sloveniji …
 
DR. PETER KOZMUS: ČEBELARJEVA OPRAVILA V OKTOBRU
V oktobru so dnevi vse krajši in vse hladnejši. Čebele so čedalje manj dejavne, saj je v naravi vse manj cvetov. Čebelarji imamo zato v tem mesecu pri čebelah malo dela. Skrbeti moramo predvsem za mirno pripravo čebel na prezimovanje in za preprečevanja ropa, s katerim se čebele lahko »oskrbijo« ne samo s tujo hrano, ampak tudi z varojami. Oktober je tudi mesec, ko lahko marsikaj postorimo okrog čebelnjaka in v skladišču ter med drugim predelamo stare satje, da nam ga ne uniči voščena vešča …