Obleka slovenskega čebelarja
Praporji čebelarskih društev
Himna slovenskih čebelarjev	Prenesi čebelarsko himno (.mp3 2.96Mb)

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo Apis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu.
V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke.
Čebele so še vedno enakomerno poseljene po celotnem območju Slovenije, s tem pa pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost pripisuje opraševanju 10- do 20-krat večji gospodarski pomen, kot je neposredni gospodarski pomen čebel za pridelavo čebeljih pridelkov.
Čebele pa niso pomembne opraševalke le v poljedelstvu, saj se tudi njihovemu opraševanju lahko zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost v naši državi. V Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst živih organizmov, to pa naš majhen prostor uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki tudi dodajajo, da lahko o Sloveniji – tudi zaradi avtohtone kranjske čebele – govorimo kot o evropskem biotskem parku.
V Sloveniji ima čebelarstvo dolgotrajno tradicijo, zato ni čudno, da je svojo sled pustilo tudi v ljudski umetnosti. Tako so poslikane panjske končnice cenjen okras panjev na Slovenskem, čebelnjaki pa so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva, tako da s svojo pojavnostjo še dandanes plemenitijo kulturno podobo slovenske krajine.
Čebelarstvo kot kmetijska panoga ima v Sloveniji tudi izjemen socialni pomen. Čebela nas spremlja skozi vse življenje. V otroštvu nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, ko odrastemo, občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost, ko človek dozoreva, pa je zanj koristno, da si poišče dodatna sidra, konjičke, da se zanima še za kaj drugega kot za službo in vzdrževanje doma. Eden izmed konjičkov, ki krepi duha in telo, je tudi čebelarstvo, saj so čebele oz. skrb zanje najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo zaradi zdajšnjega hitrega življenjskega tempa.
Čebelarska zveza Slovenije je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. V zvezo je v letu 2009 vključenih 202 čebelarskih društev in 14 regijskih čebelarskih zvez. Skupaj je torej v našo ČZS včlanjenih 6420 čebelarjev iz vse Slovenije. Najvišji organ ČZS je občni zbor. Izvršilni organ ČZS je upravni odbor, ki ga sestavljajo voljeni predstavniki 13 volilnih okolišev iz vse Slovenije. Zveza ima tudi nadzorni odbor in častno razsodišče, zastopa in vodi pa jo predsednik, ki ga izvoli občni zbor.
Nameni in cilji zveze so opredeljeni v Pravilih ČZS. Ti so:
1. Sodeluje z državnimi organi in organizacijami pri načrtovanju
kratkoročne in dolgoročne kmetijske politike na področju
čebelarstva;
- širšo družbeno skupnost seznanja s pomenom čebelarstva in čebeljih
pridelkov;
- se povezuje s sorodnimi društvenimi in nevladnimi organizacijami;
- utrjuje pripadnost čebelarjev društveni organizaciji in čebelarstvu kot
delu pomembne kmetijske dejavnosti;
- izvaja dela in naloge rejske organizacije;
- utrjuje čebelarsko etiko;
- zaslužnim čebelarjem, članom in drugim fizičnim ter pravnim osebam
zunaj čebelarstva podeljuje priznanja, odličja in nagrade;
- izobražuje, usposablja in informira čebelarje, čebelarska društva in
drugo zainteresirano javnost, da:
- izboljšajo strokovno in delovno čebelarsko znanje in spretnosti;
- bodo znali bolje izrabljati čebelje paše in da bodo tako omogočili oprašitev žužkocvetnih rastlin;
- bodo pri čebelarjenju uporabljali sodobno tehnologijo;
- bodo sposobni izvajati potrjen rejski program;
- bodo sposobni gojiti zdrave čebele;
- bodo skrbeli za neoporečnost vseh čebeljih pridelkov;
- bodo tako čebelarji kot nečebelarji kar najbolje ohranjali in izboljševali čisto naravno okolje kot življenjski prostor čebel;
- bodo tudi nečebelarji ustrezno seznanjeni z nujnostjo sožitja s čebelami v naravnem okolju ter s prehransko vrednostjo čebeljih pridelkov, ki so prijazni do zdravja;
- bodo sodelovali z domačimi in tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami za napredek čebelarstva.
2. Zveza pospešuje pridelavo, predelavo in porabo čebeljih pridelkov, tako da:
- seznanja porabnike z blagodejnimi sestavinami čebeljih pridelkov;
- z znaki razlikovanja in določitvijo območij pridelave uvaja prepoznavnost slovenskega medu na trgu;
- organizira in spodbuja širjenje čebeljih paš, sodeluje pri organizaciji opazovanja, napovedovanja in smotrne izrabe čebeljih paš;
- sodeluje ali organizira selekcijo in vzrejo pasemsko čiste, zdrave in čim bolj donosne kranjske čebele;
- sodeluje z organizacijami pri oskrbi čebelarjev, ki pri članih Zveze plačujejo enotno ali znižano članarino, s čebelarskim repromaterialom, krmnim sladkorjem ter s sredstvi za preprečevanje in zatiranje čebeljih bolezni;
- spodbuja občane, predvsem mladino, k čebelarjenju in vključevanju v čebelarska društva.
V okviru Čebelarske zveze Slovenije deluje tudi strokovna knjižnica Janeza Goličnika, ki domuje v prostorih Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. V knjižnici je na voljo več kot 3000 enot strokovne čebelarske literature, ki jo uporabljamo za usposabljanje čebelarjev in širše javnosti. Strokovna literatura je neprecenljive vrednosti, saj knjižnica nastaja že vse od začetka organiziranega čebelarjenja v Sloveniji, torej precej več kot sto let. Med literaturo je tudi veliko gradiva iz tujine. Izjemne vrednosti so vezani letniki Slovenskega čebelarja, ki redno izhaja več kot stoletje, saj ga Čebelarska zveza Slovenije kot svojo strokovno revijo izdaja že vse od leta 1898. Revija izhaja enkrat na mesec, julija in avgusta pa izide kot dvojna številka. Slovenski čebelar je najstarejša redno izhajajoča strokovna periodična publikacija v Sloveniji, saj redno in neprekinjeno izhaja že 110 let.
Naklada revije Slovenski čebelar je odvisna od števila naročnikov ter članov v društvih in čebelarskih krožkih po šolah. V njej so objavljeni strokovni članki domačih in tujih strokovnjakov s področja čebelarstva, predvsem o boleznih čebel in njihovem zdravstvenem varstvu, tehnoloških napotkih, vzreji matic, sajenju medovitih rastlin, prodaji medu, problematiki ostankov kemičnih sredstev v medu, pa tudi napotki za pravilno uporabo kemičnih sredstev za zaščito pred škodljivci ter s čebelarstvom posredno povezane vsebine s kmetijskega gozdarskega in medicinskega področja. Na leto je v našem glasilu objavljenih več kot sto člankov o čebelarstvu, zdravstvenem varstvu in drugih podobnih temah. V reviji redno objavljamo tudi izsledke domačih in tujih raziskav s področja čebelarstva. Članke objavljamo v več rubrikah: Izkušnje naših čebelarjev, Vzreja matic, Čebelarjeva mesečna opravila, Iz tuje literature, Delo Kmetijskega inštituta Slovenije, Čebelje bolezni, Veterinarski nasveti, Medovite rastline, Trženje čebeljih pridelkov in Biologija čebel.
Ena izmed poglavitnih nalog ČZS je izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje čebelarjev (IZUIZ), ki lahko poteka v različnih organizacijskih oblikah. Čebelarska zveza Slovenije je na podlagi zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah tudi pooblaščena in registrirana izvajalka postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij v čebelarstvu. Za še boljše podajanje vsebin je zveza leta 2003 ustanovila Šolo čebelarjenja Antona Janše.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2008 Čebelarski zvezi Slovenije podelilo koncesijo za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu. Služba deluje v skladu s Programom javne svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje 2008–2014, ki so ga pripravili na MKGP. Svetovalna služba je na podlagi tega uvedla sistematično obveščanje ter ozaveščanje splošne javnosti in porabnikov o pomenu in vlogi čebelarstva kot interdisciplinarne panoge, o vlogi čebel pri opraševanju rastlin ter o pomenu zdravega in neoporečnega medu kot enega izmed redkih naravnih, zdravih živil. Program zastavlja tudi dolgoročne cilje svetovalne službe, med katerimi je brez dvoma treba opozoriti na zagotavljanje pridelave zdrave in varne hrane oziroma čebeljih pridelkov ter na ohranjanje čistosti rase naše avtohtone kranjske čebele. Svetovalna služba namenja posebno pozornost tudi izboljševanju strukture čebelarstva v RS, usposobljenosti čebelarjev za čim boljše vodenje njihovih čebelarstev ter za pridelavo neoporečnih in za prehrano ljudi zdravih pridelkov, hkrati pa s povečevanjem števila mlajših čebelarjev in s skrbjo za obveščenost starejših zagotavlja enakomerno poseljenost čebel na celotnem območju RS ter s tem ohranja neprecenljivo vlogo čebele kot opraševalke številnih rastlin. Osrednje naloge Javne svetovalne službe v čebelarstvu oziroma programa svetovanja v čebelarstvu so zlasti:
– usposabljanje čebelarjev;
– čebelarski krožki;
– izdaja strokovnega in promocijskega gradiva;
– osebno svetovanje čebelarjem.

Služba sledi dolgoročnim in kratkoročnim ciljem programa. V JSSČ je redno zaposlenih pet specialistov (za tehnologijo, ekonomiko in za varno hrano) in administratorka. Za delo JSSČ je odgovorna vodja službe ga. Lidija Senič. Poleg redno zaposlenih je v to službo vključenih več kot 80 čebelarskih preglednikov, ki brezplačno pomagajo čebelarjem pri izvajanju splošnih preventivnih ukrepov in pregledovanju čebeljih družin, pri ocenjevanju pravilnosti razvoja družin v različnih vzrejnih razmerah ter pri ugotavljanju morebitnih sprememb v vedenju čebel in sprememb zalege, pri pripravi čebel na prevoz, izrabi paš in pri izvajanju interne kontrole. Da bi povečali število mlajših čebelarjev, na osnovnih in srednjih šolah delujejo čebelarski krožki, v katere je vključenih več kot 900 učencev in dijakov. Vodijo jih čebelarji in učitelji. Poskrbljeno je tudi za usposabljanje čebelarjev, saj na podlagi programa potekajo specifična usposabljanja, na katerih predavatelji čebelarjem posredujejo znanja o tehnologiji in ekonomiki čebelarjenja ter o varni hrani. Naloga službe je tudi ozaveščanje in informiranje splošne javnosti ter porabnikov o pomenu in vlogi čebelarstva in čebel, zato vsako leto izda precej izobraževalnih in promocijskih gradiv, organizira medene dneve in različne izobraževalne akcije, objavlja članke ter sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah itd.
Na podlagi odločbe MKGP ima ČZS tudi status Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo. ČZS izvaja rejski program, ki ga je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v katerem so podrobno opisane naloge na področju vzreje kranjske čebele na območju Slovenije. Naloge Druge priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, ki mu je ČZS na podlagi pogodbe prepustila izvajanje rejskega programa.
V okviru Čebelarske zveze Slovenije pri nas že več kot sto let deluje Opazovalno-napovedovalna služba medenja (ONS), ki si je ustvarila ugled po vsem svetu. Ob pomoči terenskih poročevalcev to službo vodi g. Franci Volovlek. Poglavitne naloge ONS so:
- napovedovanje medenja,
- izvajanje terenskih pregledov zarodnih oblik proizvajalcev mane,
- nadziranje razvoja proizvajalcev mane in stanja medečih virov,
- usposabljanje čebelarjev za metode napovedovanja medenja in
- prenašanje znanja o napovedovanju medenja na čebelarje.

Čebelarska zveza Slovenije ima od leta 2002 svoje prostore v stavbi na Brdu pri Lukovici; poslopje je last slovenskih čebelarjev- članov ČZS. V t. i. Čebelarskem centru Slovenije so tri dvorane, pet pisarn ter prostori trgovine s čebelarsko opremo in gostišča s prenočišči, ki jih je ČZS oddala v najem.

Boštjan NOČ, predsednik ČZS