Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 5-2019
23.04.2019
KAZALO
 
UVODNIK
Boštjan Noč
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Dr. Janez Prešern in dr. Jernej Polajnar: Kaj nam lahko pove akustično okolje v panju
Marija Sivec: Priprava čebeljih družin za prodajo (II. del)
prof. dr. Aleš Gregorc, dr. vet. med.: Učinkovitost nekaterih akaricidov za zatiranje varoj in toksičnost za čebele
Peter Podgoršek, Eva Cukjati, dr. Maja Smodiš Škerl in dr. Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2018
Mag. Blanka Ravnjak, dr. Jože Bavcon: Avtohtone medovite rastline
Mojca Pibernik, Blaž Koderman, dr. Danilo Bevk: Projekt SOOS: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje
Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Strokovna razprava o produktni odgovornosti
Janez Gregori: Proti kumafosu, težavi današnjega časa
Tanja Magdič: Prodaja, zagotavljanje sledljivosti in označevanje
Igor Kobe: Naprava za vrtanje satnikov
dr. Andrej Gogala: Dolgojezična dišavka (Osmia apicata)
DELO ČEBELARJA
dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v maju
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
DR. JANEZ PREŠERN IN DR. JERNEJ POLAJNAR: KAJ NAM LAHKO POVE AKUSTIČNO OKOLJE V PANJU
Poznavanje stanja v družinah je obveza vsakega čebelarja, zlasti spomladi, v času rojenja. Kar nekaj desetletij se s pridom uporabljajo čebelarske tehtnice, ki so zdaj avtomatizirane do te mere, da sporočajo podatke na čebelarjev mobilni telefon ali na splet, nekatere še s podatki o temperaturi in vlagi. V današnji dobi digitalne tehnologije pa se tudi to zdi nekam skromno. Zato se, vsaj raziskovalci, pogosto sprašujemo, ali 1) znamo spremljati več kot le omenjene parametre in 2) ali lahko zajemanje in analizo zajetih podatkov avtomatiziramo …
 
MARIJA SIVEC: PRIPRAVA ČEBELJIH DRUŽIN ZA PRODAJO (II. DEL)
Vsak čebelar misli, da zna ustvariti novo družino. Mnogo družin ustvarimo po naključju, z roji, jih poberemo in vstavimo v panje. Take družine se do jeseni lepo razvijejo in praviloma preživijo zimo, ker niso močno okužene z varojami. Če jih potrebujemo, jih spomladi uporabimo kot lastne pridobitne družine ali pa jih prodamo, znancem ali preko malih oglasov …
 
PROF. DR. ALEŠ GREGORC, DR. VET. MED.: UČINKOVITOST NEKATERIH AKARICIDOV ZA ZATIRANJE VAROJ IN TOKSIČNOST ZA ČEBELE
Nastopila je aktivna čebelarska sezona in z njo skrb čebelarjev glede stanja varoj v čebeljih družinah in seveda predvsem iskanje rešitev, kako pravočasno pristopiti k uspešnemu zatiranju varoj. Na tem področju je bilo v svetu in v Sloveniji veliko raziskav, ki so uporabne predvsem za čebelarje, ter projektov prenosa rezultatov raziskav v vsako čebelarstvo …
 
PETER PODGORŠEK, EVA CUKJATI, DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL IN DR. JANEZ PREŠERN: REZULTATI VZREJNE DEJAVNOSTI V LETU 2018
V letu 2018 je za odobritev vzreje zaprosilo 35 vzrejevalcev. Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 264 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovljena morebitna prisotnost povzročitelja nosemavosti …
 
MAG. BLANKA RAVNJAK, DR. JOŽE BAVCON: AVTOHTONE MEDOVITE RASTLINE
Vsi organizmi so v naravi med seboj povezani bodisi neposredno bodisi posredno. Narava predstavlja zelo kompleksen splet oz. mrežo, v kateri je vsak organizem pomemben. Tako nam je dandanes že povsem jasna povezava med rastlinami in njihovimi opraševalci. Rastline so pritrjeni organizmi, ki za svoje razmnoževanje nujno potrebujejo zunanji dejavnik, ki je lahko veter, voda ali žival. Vsi našteti dejavniki rastlini pomagajo pri oprašitvi (prenosu peloda na pestič). Le oprašena rastlina nato naredi plod, v katerem so semena, ki zagotovijo rast potomcev in ohranjanje rastlinske vrste ter posredno hrano za človeštvo …
 
MOJCA PIBERNIK, BLAŽ KODERMAN, DR. DANILO BEVK: PROJEKT SOOS: SADJARJI ZA OPRAŠEVALCE IN OPRAŠEVALCI ZA SADJARJE
Decembra 2018 smo na Nacionalnem inštitutu skupaj s 13 partnerji začeli projekt, ki se osredotoča na pomen pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo sadja. S projektom želimo izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu, vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev ter izboljšati razmere zanje v sadovnjakih. S tem bomo prispevali k zanesljivosti in kakovosti opraševanja …
 
MAG. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: STROKOVNA RAZPRAVA O PRODUKTNI ODGOVORNOSTI
Čebelar ima dve pomembni nalogi, ena je skrb za čebelje družine, druga pa skrb za varnost in kakovost čebeljih pridelkov. Čebelar je produktno odgovoren za svoje izdelke! Kaj to pomeni in kako to izvajati v praksi, smo se pogovarjali na strokovni razpravi 7. marca 2019 ob 16. uri v prostorih ČZS. Sodelovali so direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ga. Andreja Bizjak, ga. Alenka Jurić z VF-NVI ter predsednik združenja profesionalnih čebelarjev g. Boris Seražin …
 
JANEZ GREGORI: PROTI KUMAFOSU, TEŽAVI DANAŠNJEGA ČASA
V tretji letošnji številki našega glasila je zanimiv prispevek Vlada Auguština z naslovom Kumafos v panju – kako čebelariti brez njegovih ostankov, v katerem poglobljeno razpravlja o kumafosu, sredstvu za zatiranje varoj, ki pa žal prehaja tudi v vosek in med. Grozljiva je ugotovitev, da je delovanje kumafosa enako načinu delovanja živčnih bojnih strupov. In osebno je zame grozljivo tudi dejstvo, da so pri nas za uničevanje varoj, kljub spoznanim dejstvom, še vedno uradno dovoljena sredstva na njegovi osnovi (Check-Mite). Pa naj človek razume, če more …
 
TANJA MAGDIČ: PRODAJA, ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI IN OZNAČEVANJE
Produktna odgovornost je na strani čebelarja, zato mora predvsem poskrbeti za varnost in sledljivost svojih čebeljih pridelkov, saj ti sodijo med živila. Poleg shranjevanja računov zdravil, krme za čebele … mora zagotavljati sledljivost tudi korak naprej, kar pomeni, da mora vedeti, kam je pridelan med prodal …
 
IGOR KOBE: NAPRAVA ZA VRTANJE SATNIKOV
Približno leto dni sem opazoval posamezne čebelarje, na kakšen način vrtajo satnike. To delo je čakalo tudi mene, zato sem si vsak način dela pazljivo ogledal. Videl sem veliko različnih metod in idej, a me nobena ni zadovoljila …
 
DR. ANDREJ GOGALA: DOLGOJEZIČNA DIŠAVKA (OSMIA APICATA)
Dolgojezične dišavke zbirajo hrano le na cvetovih rdečega korena (Onosma), rastline iz družine srhkolistnic. Ti cvetovi imajo zelo dolgo venčno cev iz zraslih venčnih listov, prašniki pa so pri vrhu zrasli v prašnični stožec in čebelam zapirajo vhod v cvet. Medičino na dnu dolgega cveta lahko dosežejo le čebele z zelo dolgim jezičkom, in dolgojezične dišavke ga imajo …
 
DR. PETER KOZMUS: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
Maj je v čebelarstvu najlepši mesec. Čebele imajo na voljo veliko hrane v okolju, temperature pa razvoj dodatno podpirajo. V tem obdobju je veliko cvetlične paše ter na posameznih območjih še paša na robiniji. Ob primerni oskrbi in ob ugodnih vremenskih ter pašnih razmerah lahko čebele čebelarjem omogočijo prvo točenje …
Arhiv objave