Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 7-8-2019
27.06.2019
KAZALO
 
UVODNIK
Janez Vencelj
VOLITVE
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Simon Golob: Priprava čebeljih družin na jesen in zimo
Vlado Auguštin: Preprečevanje ropa
Maarten de Groot, Nikica Ogris in Simon Zidar: Kaj se dogaja s pravim kostanjem: težave z invazivnimi tujerodnimi vrstami
Tanja Magdič: Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke
Tanja Magdič: Kako si lahko pomagamo ob slabih letinah
Franc Bezovšek: Zakaj v letu 2018 smreka ni medila
dr. Janez Grad: Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (II. del)
Franc Šivic: Markus Imhoof, Claus Peter Lieckfeld: Več kot med – o življenju in preživetju čebel
dr. Andrej Gogala: Navadna hlačarka (Dasypoda hirtipes)
Marko Borko: 2. Pislakov dan – Ni veselice z mrtvimi čebelami
Karlo Bićanić, Matjaž Gustinčič in Mihael Gartner: Izkušnje čebelarjev z različnimi vrstami hlapilnikov
DELO ČEBELARJA
dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
SIMON GOLOB: PRIPRAVA ČEBELJIH DRUŽIN NA JESEN IN ZIMO
Stanje v naravi se začne po kresu oziroma po poletnem sončevem obratu postopno spreminjati. Dnevi so vse krajši, noči daljše, in čeprav smo še v poletnih mesecih, se že začne postopna priprava na prihajajočo zimo. Kot vsa živa narava temu dogajanju sledijo tudi čebele. V panjih se postopoma zmanjšuje količina zalege, razvoj čebeljih družin se upočasni, te pa se že začnejo postopoma pripravljati na jesenski in zimski čas. V avgustu se začnejo polegati dolgožive zimske čebele. Obenem se pojavi povečana prisotnost varoj ter brez pašno obdobje, čas, ko čebelam hrane v naravi primanjkuje in so večje možnosti za nastanek ropa, zaradi česar sta v tem času na preizkušnji tako čebela kot tudi čebelar, saj je obenem treba tudi pripraviti družine na jesenski in zimski čas …
 
VLADO AUGUŠTIN: PREPREČEVANJE ROPA
Vsak čebelar bi moral vedeti, kaj povzroči rop, kdaj se pojavlja, kako nastane, kako ga prepoznamo in kako ugotovimo, katera čebelja družina ropa, prav tako pa tudi, kako ga preprečimo in nato uredimo stanje v čebelnjaku. Vzrok za rop čebel je njihov nagon po preživetju in s tem po pridobivanju medičine in mane …
 
MAARTEN DE GROOT, NIKICA OGRIS IN SIMON ZIDAR: KAJ SE DOGAJA S PRAVIM KOSTANJEM: TEŽAVE Z INVAZIVNIMI TUJERODNIMI VRSTAMI
Pravi kostanj (Castanea sativa) najbolje poznamo po okusnih in užitnih plodovih, nedvomno pa tudi po kostanjevem medu. Čeprav je ta drevesna vrsta danes razširjena po celi Sloveniji, vrsta izvorno prihaja iz južne Evrope in je pogosto sajena v drugih predelih zmernih klimatov. V Sloveniji pravi kostanj predstavlja 1,77 % lesne zaloge …
 
TANJA MAGDIČ: KAKŠNO CENO POSTAVITI ZA ČEBELJE PRIDELKE
Cena je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki kupcu sporoča, za kakšen izdelek gre. Če je cena prenizka, bo pri porabniku vzbudila dvom o kakovosti, nasprotno pa bo previsoka cena kupca odgnala h konkurenčnemu ponudniku, ki bo za nižjo ceno ponujal proizvod enakega kakovostnega razreda. Pomembno je, da kupcu izdelek, ki ga kupi, prinese večje zadovoljstvo kot cena, ki jo je plačal …
 
TANJA MAGDIČ: KAKO SI LAHKO POMAGAMO OB SLABIH LETINAH
Letošnje leto bo, kot kaže, še eno slabo leto za čebelarstvo. Do začetka junija nam čebelarjem ni uspelo iztočiti niti ene paše. Vremenska napoved pa žal tudi za naprej ni najobetavnejša in napovedi strokovnjakov o vse slabših pogojih za kmetijstvo se uresničujejo. Tako bomo, če se bomo želeli še naprej ukvarjati s čebelarstvom, še posebno kadar nam čebelarstvo predstavlja poglaviten del prihodkov, prisiljeni poiskati alternativne rešitve …
 
FRANC BEZOVŠEK: ZAKAJ V LETU 2018 SMREKA NI MEDILA
Ne morem si kaj, da se ne bi oglasil na članek g. Janeza Bauerja (SČ 4/2019), kjer razglablja o medenju oziroma nemedenju male in velike lekanije (kaparja) v letu 2018. Čebelarim v Zgornjesavinjski, natančneje Zadrečki dolini, v Lenartu nad Gornjim Gradom, nadmorska višina 650 m, dolino pa obdajajo planine do 1500 m n. m. Gozdnatost na Gornjegrajskem je okrog 80-%, od tega je čiste smreke skoraj 70 %, jelke (hoje) okrog 25 %, drugo so listavci (podatki Zavoda za gozdove, OE Nazarje). Čebele našega okoliša, ČD Gornji Grad, nabirajo mano od kaparjev in ušic na smreki, seveda ob ugodnem vremenu, vse do vrha planin …
 
DR. JANEZ GRAD: ČMRLJI, NEPOGREŠLJIVI, A OGROŽENI OPRAŠEVALCI CVETJA (II. DEL)
Čmrlji in čebele so si v marsičem podobni, vendar tudi v marsičem različni. Podobni so si v načinu prehranjevanja s cvetnim prahom in nektarjem. Struktura družine je pri obeh enaka: matica, delavke in samčki (troti). Čmrlji in čebele v svojem domu (gnezdu, duplu, panju) živijo na satju, ki so ga sami(-e) zgradili(-e), in v njem hranijo nabrani med in pelod. Telesna zgradba obojih je podobna, tudi pri čmrljih imajo delavke (pa celo matice) na zadnjih nožicah »koške« za shranjevanje nabranega peloda in tudi želo za pikanje …
 
FRANC ŠIVIC: MARKUS IMHOOF, CLAUS PETER LIECKFELD: VEČ KOT MED – O ŽIVLJENJU IN PREŽIVETJU ČEBEL
Verjetno se še vsi spominjamo filma Več kot med švicarskega režiserja Markusa Imhoofa, ki so ga pred nekaj leti predvajali v nekaterih naših kinematografih in tudi na televiziji …
 
DR. ANDREJ GOGALA: NAVADNA HLAČARKA (DASYPODA HIRTIPES)
Najopaznejša značilnost čebel hlačark so debeli in dolgi čopi dlak za prenašanje peloda na zadnjih nogah. Ker spominjajo na debelo oblačilo, so dali čebelam ime. Menda že pet tovorov peloda zadostuje za oskrbo ene zarodne celice v gnezdu, ki je skopano v peščena tla …
 
MARKO BORKO: 2. PISLAKOV DAN – NI VESELICE Z MRTVIMI ČEBELAMI
»Vesel sem, da smo v kratkem času, odkar obstajamo, uspeli doseči posluh za naše probleme na MKGP-ju in ČZS. Veliko nam pomeni, da so nas povabili k delovnim skupinam za področje čebelarstva. Ponosni smo tudi, da smo uspeli doseči dogovor, ki vključuje vsaj del naših želja. Zavedamo se, da moramo v slovenskem prostoru sobivati z drugimi čebelarji in ne more biti vse po naše. Vsakega napredka smo veseli in želimo še naprej konstruktivno sodelovati pri delu delovnih skupin,« je na drugem Pislakovem dnevu 30. marca 2019 povedal Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev …
 
KARLO BIĆANIĆ, MATJAŽ GUSTINČIČ IN MIHAEL GARTNER: IZKUŠNJE ČEBELARJEV Z RAZLIČNIMI VRSTAMI HLAPILNIKOV
Sem Matjaž Gustinčič in čebelarim z nakladnimi 2/3 LR-panji. Že več kot 20 let za zatiranje varoj uporabljam izključno naravna sredstva, kot sta mravljinčna in oksalna kislina. Po zadnji končani paši sredi julija prihaja ključno obdobje za uspešno zatiranje varoj. Za delo s hlapilnikom Liebig uporabljam 85-% mravljinčno kislino …
 
DR. PETER KOZMUS: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU
Letošnja čebelarska sezona je zelo specifična. Zgodnja pomlad je bila izredno topla, kar je pri čebelah povzročilo bujen spomladanski razvoj. Sledilo je hladno in deževno vreme, ki se je vleklo do konca meseca maja, zato smo morali čebele v maju oskrbovati s hrano, da so preživele in se razvijale. Tako so toplejše junijsko vreme čebelje družine pričakale v slabši kondiciji in tudi zaradi tega nekaterih paš v posameznih delih Slovenije niso mogle izkoristiti, kot bi to lahko sicer. Kljub temu se nadejamo, da bo vreme v drugi polovici leta čebelam bolj naklonjeno, da si bodo lahko nabrale zadovoljivo zalogo hrane in v zimo odšle dovolj močne. Da bi do tega res prišlo, bomo čebelarji morali pri čebelah postoriti veliko dela, med katerim je glavno uspešno zatiranje varoj …
Arhiv objave