ROBINIJA ALI AKACIJA
Robinia pseudoacacia L
|
 Robinija je čebelarjem bolj znana kot akacija. Botaniki so se odločili
uporabljati ime robinija, ker so izraz akacija obdržali za sredozemsko
zelnato rastlino. Verjetno bo med ljudmi in posebej čebelarji ostalo v
rabi ime akacija. Akacija ni avtohtona rastlina. Najprej je bila zasajena
v vinorodnih krajih, kjer so jo vzljubili zaradi hitre rasti in trajnega
lesa, kar sta odlični lastnosti za pripravo vinogradnega kolja. Tako največ
akacije raste povsod tam, kjer so vinogradi. Podivjano raste tudi po gozdnih
robovih, nasipih, obrežjih in v bližini naselij po vsej Sloveniji. Najbolj
znana pasišča so na Goriškem, okoli Vipavske doline, na Vremskem polju
in v Pomurju. Obsežnejša rastišča so še v vinorodnih območjih drugod po
Sloveniji. Akacija najbolje medi v toplih krajih. Najboljši donosi so na
Primorskem in v Pomurju, dosti pa ne zaostajajo gričevja okoli Krške kotline.
V Sloveniji je mogoče izkoristiti tri akacijeve paše: najprej v nižjih
legah Primorske, nato v višjih (npr. na Vremskem polju) in pozneje še v
Pomurju. Na Primorskem akacija vedno cveti že v maju, v Pomurju pa se lahko
cvetenje zavleče v junij. Najbolj dolgotrajna akacijeva paša je v gričevnatih
krajih, kjer se cvetenje pojavlja različno – glede na lego, nadmorsko višino
in tla rastišča. Akacija najbolj obilno izloča medičino med vsemi medonosnimi
drevesnimi vrstami pri nas, hkrati je ena izmed najbolj zanesljivih paš.
Akacija le redko popolnoma zataji – lahko pozebe ali pa pade med cvetenjem
preveč dežja. Najbolje medi, ko cveti še pred polnim olistanjem. Po nekaterih
ocenah bi lahko hektar akacijevega gozda dal do 1000 kg medu in več.
Avtor: dr Janko Božič |
