|
Obstajajo živalski, redkeje rastlinski vplivi na čebele, ki
ne povzročijo bolezni v pravem pomenu, vendar ogrožajo njihovo življenje.
Govorimo
o škodljivcih in čebeljih sovražnikih. Poleg tega obstajajo živa bitja,
ki ne škodujejo samim čebelam, temveč se zanimajo za njihovo domovanje
in zaloge.
PLENILCI IN ŠKODLJIVCI so različnih vrst in velikosti, od insektov do
sesalcev – medveda. S čebelami se hranijo plenilci, kot so pajki, ose,
sršeni, ptice, močeradi in žabe. Čebelam so najnevarnejši sršeni, ki
lahko uničijo cele čebelje družine.
Med škodljivce spadajo medved, rakun, miši, rovke, mravlje in nekateri
metulji, ki občasno napadajo čebele, da pridejo do medu.
Drugi škodljivci, kot so čebelja uš, voščena in pelodna vešča ter nekatere
muhe, so prilagodili del ali ves svoj razvoj življenju čebel, ker so
odvisni od čebeljih pridelkov.
Voščena vešča
Velika vešča (Galleria mellonella) z rjavkastimi krili dosega razpon
med 2,5 do 3 cm. Na sprednjih krilih so temni madeži. Krila male vešče
(Achroia grisella) so na koncu zaokrožena in dosežejo razpon 2 cm ter
se srebrno sivo lesketajo.
Velika in mala vešča sta podnevi običajno skriti; šele ponoči se zbudita
in vdirata v čebelja bivališča. Svoja mehka, steklasta, rahlo ovalna,
le 0,4 mm velika jajčeca odlagata v zareze panja, redkeje na
same sate. Mala vešča izleže več sto jajčec, velika pa pogosto več kot
tisoč. Ob ugodnem toplem vremenu se v 4 do 5 dneh izležejo majhne gosenice
s štirimi pari nog. Najraje se zadržujejo na podnici, od koder se kmalu
odpravijo na starejše sate. V vročem poletju traja ves razvoj velike
vešče približno mesec in pol, pri mali vešči pa tri mesece. Pri temperaturi
pod 10 °C se razvoj ustavi. Pri obeh vrstah sta samici (ličinka, metulj)
nekaj večji od samcev.
Zalego v satju vešče prepredejo in običajno odmre. Pogosto ličinke vešče
odžrejo pokrove zalege, tako da čebelje ličinke in bube ležijo odprto
('gola zalega.).
Voščena vešča lahko prenaša spore hude gnilobe čebelje zalege.
Na srečo ima vešča v zdravi čebelji družini malo možnosti, da napravi
škodo. Vendar lahko v nekaj tednih uniči slabo skladiščeno satje.
PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE:
Skladiščeno satje je najbolje hraniti v hladnem
prostoru (pod 10 °C) s prepihom. Globoka zamrznitev satja na temperaturo
-15 °C že v dveh urah uniči vse razvojne oblike voščene vešče, naprej
pa satje hranimo v suhem prostoru. Če te možnosti nimamo, ga moramo nujno
zaščititi na enega od naslednjih načinov:
* Žveplanje satja v nepredušno zaprtem prostoru z žveplenimi trakovi
ali 50 g žvepla v prahu na 1 m3 prostornine za 10 do 14 dni. Žveplanje
ne uniči jajčec vešče, zato ga ponovimo po dveh tednih.
* Hlapi naftalina (20 g naftalina na m3 prostornine) odganjajo voščeno
veščo.
* Pare ocetne kisline uničijo vse razvojne oblike voščene vešče. Za m3
(1000 litrov) prostornine potrebujemo 2 litra 80% ocetne kisline. Kislino
v plitvi posodi postavimo na najvišje mesto nad sati, ki so v dobro zaprtem
prostoru. Satje naj bo hlapom izpostavljeno en teden.
* Hlapi timola uničijo vse razvojne stadije vešče, le stadija gosenice
ne popolnoma.
* Poleg naštetih lahko uporabimo še naslednje pripravke: protocera, certan
(Bacillus thuringiensis, Sandoz), plinjenje satja s paradiklorbenzolom,
etilen bromidom in etilen oksidom.
Pelodna vešča
Gosenica pelodne vešče (Plodia interpunctella) se hrani s cvetnim prahom,
ki ga spremeni v prah, prepreden s pajčevinastimi nitmi in iztrebki.
Najboljše preprečevanje je vzdrževanje čistih smukalnikov in redno
praznjenje. Cvetni prah takoj osušimo in nato globoko zamrznemo v neprepustni
embalaži.
Čebelja uš
Je približno 1,5 mm velika, rdečkastorjave barve in s tremi pari nog.
Večinoma jo najdemo na prsih čebele. Ko uš začuti lakoto, začne žgečkati
čebelo s sprednjimi nožicami po zgornji ustnici. Čebela iztegne svoj
rilček in izbljuva kapljico hrane. Čebelja uš (Braula coeca) v čebelji
družini najraje izkorišča matico, ker jo čebele bolje in večkrat hranijo.
Očitno uš ne mara preveč, da jo čebele jemljejo s seboj na polete, čeprav
si njeno razširjanje iz družine v družino lahko pojasnimo le na tak način.
Uš rada odlaga jajčeca na pokrove medenih celic. Ko se izležejo ličinke,
si skozi pokrove izkopljejo rove, ki so videti kot bele črte po satju.
Ličinke uši se prehranjujejo s voskom, ki vsebuje cvetni prah. Na koncu
rovov najdemo značilne bube.
Kadar se uši pojavljajo v večjem številu, lahko vznemirjajo čebele in
jih zadržujejo pri opravljanju hišnih del.
Za zatiranje čebelje uši so učinkovita sredstva, ki se uporabljajo za
zatiranje varoe.
Mravlje in metulji
Mravlje in nekateri metulji, med katerimi je najpogostejši smrtoglavec,
obiskujejo čebele, ker iščejo med. Nekatere vrste mravelj celo napadajo
čebele. Mravelj zaradi posredne koristnosti pri medenju ne uničujemo.
Koristneje je, da zaščitimo čebelnjak pred njihovim vdorom. Podnožje
čebelnjaka postavimo v podložke, napolnjene s petrolejem ali izrabljenim
motornim oljem.
Smrtoglavec pride ponoči sesat med. Čebele se močno vznemirijo. Ven ga
ne morejo izgnati, zato ga ubijejo in propolizirajo.
Miši in rovke
Miši in rovke pridejo v panje najpogosteje pozimi. Hitro najdejo dovolj
veliko odprtino v žrelu panja ali pa naredijo celo luknjo, največkrat
skozi podnico. Hranijo se z medom, cvetnim prahom, mrtvimi čebelami,
grizejo satje, predvsem pa zelo vznemirjajo čebele, ko so stisnjene
v zimsko gručo. Čebelja družina lahko celo propade.
Jeseni na panjska žrela namestimo pločevinaste zapore z ozkimi odprtinami,
da miši ne morejo skozi. Proti rovkam pa si na območjih, kjer delajo
škodo, lahko pomagamo z matično rešetko, nameščeno na žrela panjev. Satje,
ki ga je pogrizla miš, izločimo.
Medvedi
Medved napada čebelnjake ponoči. Če ima možnost, panj odnese s stojišča,
ga razbije in med poje, potem ko večina čebel odleti. Na območjih,
kjer se zadržujejo medvedi, je najboljša zaščita z električnim pastirjem
ali graditev posebnih tipov dvignjenih čebelnjakov.
Ptice, kuščarji
in žabe
Najpogostejše ptice pri nas so: vrabci, legati, čebelarji (Merops apiaster),
lastovke, srakoperji, sinice in žolne, ki se hranijo z žuželkami in
lovijo tudi čebele. Žolne predvsem vznemirjajo čebele s prebijanjem
panjev. Krmilnic in umetnih gnezd ne nameščajmo v bližino čebelnjakov.
Kuščarji in žabe jedo čebele z vzletne deske predvsem ponoči. V ta namen
naredijo pod stojiščem pravo zaklonišče.
Sršeni
Sršeni (Vespa crabro) uničujejo čebele pred čebelnjakom in na paši, posebno
v avgustu, ko so najštevilnejši. Odrasli sršeni se hranijo s sladkim
sadjem. Svoje ličinke prehranjujejo z mesom. Čebelje ličinke so jim
posebna poslastica.
Osja in sršenja gnezda uničujemo na različne načine: poparimo jih s kropom,
zadušimo s peno iz gasilnega aparata ali sežgemo.
Ose
Ose (Vespa vulgaris) iz panjev kradejo med in na vzletni deski love čebele.
Ose lovimo v steklenice s pivom ali sadnim sokom z malo kisa, ki jih
obesimo na čebelnjak. Vanje čebele ne zaidejo.
Pajki
Pajki v svoje mreže love čebele predvsem na čebelnjaku, zato sproti počistimo
pajčevine.
Avtorica: mag. Mira Jenko Rogelj |
|
|
