|
Okamnela zalega je kužna bolezen, za katero obolevajo
čebelje ličinke in odrasle čebele. Je edina čebelja bolezen, za katero
lahko zboli tudi
človek, zato jo imenujemo zoonoza.
POVZROČITELJ okamnele zalege je Aspergillus flavus včasih so lahko prisotne
še druge vrste iz rodu Aspergillus. Glivica okuži ličinke s svojimi mikroskopsko
majhnimi trosi (ok. 6 mikrometrov) na isti način kot povzročitelj poapnele
zalege — torej prek ustne odprtine ali skozi kožo. Ličinke uniči z razraščajočim
micelijem, ko je celica pokrita.
V primerjavi s poapnelo zalego so mumije trdno pritrjene v celice in
jih je težko odstraniti.
Glivični povzročitelj okamnele zalege je dvospolen in tvori samo eno
vrsto micelija. Poleg nepomembnega spolnega razmnoževanja, ki daje le
malo spor, je pomembnejša nespolna oblika razmnoževanja.
NAČIN OKUŽBE,
ŠIRJENJE IN RAZVOJ BOLEZNI:
Enako kot povzročitelj poapnele zalege se
lahko gliva prenaša z ene čebelje družine na drugo z zaletavanjem ali
ropom. Seveda lahko razširja
bolezen tudi sam čebelar. Gliva je razširjena prosto v naravi, zemlji
in cvetnem prahu.
Aspergillus flavus lahko okuži čebele v različnih razvojnih stadijih.
Večkrat napade zalego, lahko pa tudi odrasle čebele.
Prehod mikoze z zalege na odrasle čebele ni tako redek pojav. Enako kot
v telesu ličinke lahko trosi dozorijo v prebavilih čebele in se razrastejo
v njenem telesu. Okužene odrasle čebele ne morejo leteti, zapustijo panj,
se plazijo pred njim in umrejo precej daleč od njega. Potem ko se to
zgodi, postane telo vedno bolj trdo. Okužene ličinke lahko odmrejo v
katerikoli starosti, večini se to zgodi v času pokrivanja celic. Ličinka
spremeni barvo iz bele v krem. Ko micelij preraste telo ličinke, postane
ta vedno bolj trda, dokler ne otrdi kot kamen. Telo okamnele ličinke
je v začetni fazi sivo, pozneje sivozelenkasto. Micelij se tako trdno
razrašča na steni same celice, da odrasle čebele ne morejo izvleči odmrle
ličinke in je odstraniti.
Aspergiloza je edina čebelja bolezen, ki je nevarna za človeka. Z vdihavanjem
kužnine se človek okuži in to povzroči nadležna vnetja v nosu, grlu in
očeh. V najslabšem primeru se lahko razvije tudi pljučnica.
UGOTAVLJANJE:
V začetni fazi je okamnelo zalego težko ločiti od drugih
bolezni zalege. Mrtva ličinka je v nasprotju s
poapnelo zalego trdno pritrjena na celično steno, ki jo čebele dostikrat
pogrizejo. Ker je bolezen v zakonu, je ob sumu nanjo treba obvezno obvestiti
veterinarsko službo, ki odvzame vzorec satja s spremenjeno čebeljo zalego
ali spremenjene odrasle čebele. Za postavitev diagnoze sta potrebni gojiščna
preiskava in identifikacija povzročitelja.
PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE:
Zaradi nevarnosti aspergiloze za človeka uničujemo
bolne čebelje družine s sežiganjem. Enako uničimo tudi vse medeno satje
iz okuženih družin.
Spore z vdihavanjem povzročajo vnetje sluznic pri ljudeh. Pri delu z
bolnimi družinami si moramo zaščititi usta in nos z vlažno krpo, pogosto
umivati roke z razkužilom in prekuhati oblačila. Čebelnjak in čebelarski
pribor moramo razkužiti z ustreznim sredstvom ali z obžiganjem.
Avtorica: mag. Mira Jenko Rogelj |
|
|
