|
Čebela je žuželka. Telo ima zgrajeno iz glave, oprsja in zadka. Oprsje
nosi 6 parov nog in dva para kril. V zadku pa se nahajajo vsi organi.
GLAVA
OČI:
Na glavi ima tri pikčasta očesa (oceli), ki služijo za zaznavanje
intenzitete svetlobe, polarizacijske svetlobe, njihova naloga je uravnavanje
dnevnih
aktivnosti čebele in orientacija.
Ima tudi en par sestavljenih očes (facetno
oko), ki sta sestavljena iz velikega števila omatidijev. Nalog sestavljenih
očesc je prepoznavanje
vzorcev, dobro zaznavajo premikanje, dlake v očesu omogočajo zaznavanje
zračnega toka. To je pomembno v primeru vetra, da lahko uravnava hitrost
leta v primerjavi z vetrom. Če dlačice odstranimo, v vetrovnem vremenu
ne najde. Globinso ostrino imajo slabo, zaznavajo kratkovalovno svetlobo.
 S
pomočjo TIPALNIC zaznavajo vonj, kar je pomembno za iskanje paše (zazna
smer vonja); najbolj občutljive so na vonj voska, cvetlic, idr.; Naloga
tipalnic je tudi dotikanje, zaznavanje temperature, vlažnosti, vsebnosti
ogljikovega dioksida, Johnstonov organ zaznava vibracije in je tako kazalnik
hitrosti letenja
Naloga SPODNJIH ČELJUSTI (mandibul) je nabiranje cvetnega
prahu, rezanje, oblikovanje, gradnja satja, nabiranje in oblikovanje
propolisa, negovanje
ostalih članov v družini, odnašanja stvari iz panja, bojevanje, gradnja
gnezda,…
RILČEK (proboscis): služi za sesanje tekočih snovi, izmenjavo
hrane ter izmenjavo feromonov. Sestavljen je iz več delov. Ko čebela
sesa
tekočino,
spodnja čeljust (maksila) in ustnici (labium) tvorita cevko okrog jezička.
Različne rase čebel imajo različno dolžino rilčka. Dolžina rilčka je
pomembna pri pridelovanju semen črne detelje, ko je nektar lažje dostopen
opraševalcem, ki imajo dolge rilčke. Kranjska čebela ima najdaljši
rilček, italijanska malce krajšega, nemška pa precej krajšega. Kavkaška
ima od evropskih čebel najdaljšega. Dolžina rilčka se meri se tako,
da se s pomočjo kapilarne cevke zmeri, da katere globine so čebele
posesale tekočino. Takšen način ni najbolj natančen, zato se pod mikroskopom
zmeri dolžina določenih delov rilčka. Ko čebela ne uporablja rilčka
ga zloži v »z« obliko pod glavo.
Pomemben je tudi pri nabiranju cvetnega prahu, ta se prime dlačic, ki
ga s sprednjimi nogami poberejo dol.
OPRSJE nosi tri pare nog in dva para kril.
 NOGE: služijo premikanju, čiščenju,
nabiranju cvetnega prahu, propolisa.
Sprednja noga ima zarezo za čiščenje
tipalnic.
Srednji nogi služita čiščenju oprsja in prenosu materiala s sprednjih
na zadnje noge. Določen del zgornjega do srednjega oprsja čebela s
srednjima nogama ne more doseči, zato se lahko pozna trak cvetnega
prahu na čebeli. Na tej nogi imajo kaveljc za čiščenje zareze na sprednji
nogi.
Naloga zadnje noge je nošenje cvetnega prahu, zato imajo košek (korbikula),
ki je ob strani poraščen z dlačicami, v sredini pa ima večjo ščetino,
kamor se cvetni prah prime. Na notranji strani se nahajata glavniček
in preša s katero stiska cvetni prah v košek.
Čebela nabira cvetni prah
z rilčkom in premikanjem nog, s katerimi ga strga s prašnikov; s pomočjo
medu naredi cvetni prah lepljiv. Z
nogami
ga počisti z glave, sprednjega dela oprsja, potem ga v zraku pobere
s sprednjih nog in oprsja, zadka ter ga preko srednjih nog spravi na
zadnje. Najprej ga spravi na glavniček, tako da drgne srednje noge
ob glavniček zadnje. Z ostrogami pobirajo cvetni prah z glavnička nasprotne
noge in površine zadka, ki se nato nalaga v stiskalnici, ki ga potisne
v košek.
KRILA
 Imajo dva para kril. Ko zleti se zadnji par s kaveljci zapne na
roževinasto gubo na zadnji strani sprednjih kril. V krilih so živce ter
žile, ki
krila ojačajo in dovajajo hrano, kisik. Gibanje omogoča sistem vzdolžni
in navpičnih mišic. Gibljejo se navzdol in navzgor, naprej in nazaj tako
da opisujejo številko 8.
Čebele letijo povprečno 24 km/h, v sekundi krila
naredijo 200-300 kroženj, v eni uri za letenje porabijo 10mg sladkorja
/h. S polnem želodcem lahko
leti do 150 min 6-7 km daleč.
ZADEK
Sestavlja 7 vidnih hitinastih obročkov, 2 dodatna sta preobražena
v želo, leglo, penis. Zadek je gibljivo povezan, vsak obroček sestavljata
hrbtni in trebušni ščit, med njima pa je membrana. V zadku se nahajajo
vsi notranji organi čebele.
ŽELO
Želo imajo delavke in matica. Ko čebela piši v mehko podlago se želo
izruva, posledično se izbrizga večja količina strupa.
Strup je mešanica
proteinov in peptidov, največ je melitina, v vsebuje tudi lipaza A, fosfataza,
histamin. Takšna kompleksna struktura je posledica
tega, da mora učinkovati proti široki paleti napadalcev.
DIHALA
Imajo enostavni dihalni sistem, ki omogoča neposreden prenos kisika iz
zunanjega okolja do organov. Zrak prihaja v čebelo prek desetih parov
dihalnic ali stigem. Odprtine so povezane z zračnimi mehovi od katerih
traheje preko traheol prenašajo kisik do organov in odnašajo ogljikov
dioksid.
KRVOŽILJE
Imajo odprto krvožilje, katerega glavna naloga ni prenos kisika. Srce
ob krčenju potisne hemolimfo proti glavi, potem pa gre hemolimfa revna
s hranili nazaj v srce, kar omogoča diafragma. Hemolimfa, ki obdaja prebavne
organe se obogati s hranilnimi snovmi, v Malpighijeve cevke pa odda produkte,
ki nastajajo med presnovo.
ŽIVČEVJE
Imajo velike možgane, ki imajo veliko optično krilo, ki je direktno
oživčeno in ne preko živcev. Imajo 7 ganglijev iz katerih izraščajo živci,
ki oživčujejo organe. Večino živčne kontrole izvajajo ti gangliji lokalno,
ne možgani, kar pojasnjuje, zakaj lahko zadek brez glave piči.
PREBAVILA
V želodec lahko spravi 100 mg hrane. Prebavila sestavljajo usta,
dolg požiralnik, medeni želodček (vsebuje med, ki ga ja vzela v panju
in vsebuje
hrano, ki jo potrebuje za let ter vodo in nektar, ki ga je nabrala na
paši), na koncu katerega je zaklopka, ki prepreči, da bi hrana šla v
ventrikel ali srednje črevo. Nekaj peloda s tekočino gre v srednje črevo,
kjer poteka večina prebave in absorpcije hrane. Prebavljena hrana gre
skozi črevo v rektum-blatnik. Ta se pozimi napolni, saj se v panju ne
iztrebljajo.
Za shrambo hrane služijo maščobna telesca, ki shranjujejo mašobe, beljakovine,
glikogen za dni brez hrane.
MALPIGHIJEVE CEVKE
So izločala, ki iz krvi posrkajo odpadne dušikove snovi in jih podajo
do črevesja, kjer se izločijo.
ŽLEZE
 Naloge žlez so: komunikacija, pridelava voska, obramba, predelava
hrane.
Slinska žleza: razvito jo imajo buba in odrasla čebela. Izloča
encime, ki razgradijo sladkorje, z izločki te žleze čistijo matico
in zmehčajo
hrano, gnetejo voščene ploščice, mažejo ustni aparata.
Čeljustne žleze: ima razvite matica, delavke slabše. Izločajo feromone,
ki so pomembni pri rojilnemu razpoloženju za oblikovanje grozda, preprečujejo
razvoj jajčnikov pri delavkah, omogočajo čebelam spoznavanje matice v
družini in ohranjanje socialne skupnosti čebel v okviru družine. Proizvaja
tudi 2-heptanon, ki je alarmna substanca.
Krmilne žleze: imajo razvite
6-12 dni stare delavke. Izločajo matični mleček in tudi encime: invertaze,
glukozne oksidaze. Za razvoj žleze
je nujno potreben cvetni prah.
Voskovne žleze: imajo razvite 12-18 dni stare delavke. Te celice se zmanjšajo,
takrat ko ne proizvajajo voska. Izločen vosek se zbira na žlezah, potem
pa ga s pomočjo nog ponesejo k čeljustim, ki ga oblikujejo, da naredijo
satje. Vosek nastaja v maščobnih celicah s presnovo medu, te so povezane
z voskovnimi žlezami in tako nastaja vosek. Če ni zalog hrane, vosek
ne morejo izdelovati. Da se jim te žleze razvijejo morejo v prvih šestih
dneh življenja uživati cvetni prah.
Nasanova, vonjalna žleza: nahaja se med 6 in 7 tergitom. Odpre se, kadar
čebele dvignejo zadek in ventilirajo s krili, žleza se vidi kot trak
na zadku, temu rečeo PRAHA ČEBEL. Kadar pa samo ventilirajo, pa ne odprejo
kanala.
Pomembna je za medsebojno sporazumevanje. Najpogosteje izločajo, pri
sprejemanju matice, ki prihaja s paritvenga plesa. Pomembna tudi za orientacijo
največkrat na vhodu panja, ko se zbira roj, na paši na rožah in na zbirališčih
vode. Mlade čebele ne izločajo veliko nasanovega feromona.
Alkalna strupnica:
izloča mazivo za delovanje strupnega preparata
Strupna žleza: izloča strup v strupni mešiček, ki je obdan z mišicami,
ki črpajo strup v želo.
Anhartova žleza: se nahaja na stopalih, zato puščajo odtise povsod kjer
hodijo.
ORGANI
TROTA
 Troti imajo kratek rilček, majhne slinske žleze, nimajo voskovnih,
krmilnih žlez, majhne čeljusti, nimajo nasanove žleze,…Dobro imajo
razvite strukture,
ki so pomembne za orientacijo, let, parjenje. To so: velike oči, bolj
razvit optični lobul v možganih, dobro razvit vid in vonj za iskanje
matice. Imajo boljšo letalno mišičje. 12-13 dan po rojstvu je proizvodnja
sperme zaključena. Spolni organi so: testisa, semenovod, semenski mošnjiček,
sluzna žleza, penis.
ORGANI MATICE
 Jeziček ima majhen, nima koška, voskovnih, krmilnih žlez,
nasanove žleze. Ima želo, strupa ima dva do trikrat več kot delavke.
Imajo dobro razvito
čeljustno in koschevnikovo žlezo.
Jajčnik vsebuje od 150-180 jajčnih cevk,
ki proizvajajo jajčeca, življenju lahko izleže tudi milijon jajčec. Iz
vsake jajčne cevke lahko na dan
izleše 8 jajčec, to je 2-3000 na dan. Jajčeca potujejo po jajcevodu mimo
semenske mošnjice v vagino in v celico satja. Semenska mošnjica vsebuje
spermije, žleza semenske mošnjice oskrbuje spermije. Ko jajčece zapusti
jajcevod, se mišice skrčijo in semenska mošnjica se odpre, da spermij
oplodi jajčece. Naenkrat se izloči samo nekaj spermijev, kar je pomembno,
ker ko ji spermijev zmanjka, jo čebele preležejo in ubijejo. Mošnjica
lahko vsebuje več kot 7 milijonov spermijev.
Babnik, J., et al. 1998. Od čebele do medu. Kmečki glas, Ljubljana.
Javornik,in drugi. Čebelarstvo ČPZ Kmečki glas, Ljubljana, 1982, s. 213-219.
Winston, M.L.1987.The biology of honey bee. Cambridge, Massachusetts,
London: Harvard University Press, s. 1-281.
Gregorc, A, 2002. Vzreja čebeljih matic.
Rihar, J.2003. Vzrejajmo boljše čebele. Pansan d.o.o. |
|
|
