|
Čebelji družini v istem panju. Manjša družina zaseda 3
sate AŽ velikosti, večja pa 5 AŽ satov. |
Čebele obravnavamo kot socialno skupnost – družino, kadar je v skupnosti
ena sama matica in nereproduktivne delavke, ki skrbijo za gradnjo gnezda
in druga opravila. Mednje spada tudi hranjenje ličink. Manjšo čebeljo
družino sestavlja okrog 20.000 čebel. Med njimi je ena matica, nekaj
sto trotov in delavke. Srednje močna družina za svoj obstoj in razvoj
v enem letu potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg
medu. Če je zmožnost delavke, da pri enem povratku s paše prinese 10
do 40 mg nektarja
ali cvetnega prahu, pomeni, da morajo delavke opraviti okrog milijon
izletov, da naberejo cvetni prah in okrog 4 milijone izletov,
da zadostijo potrebam po medu. V spremenjenih čebeljih skupnostih, kot
so starter, rednik ali plemenilnik v vzrejnem čebelnjaku, je potrebno
čebelam zagotoviti ustrezno kvaliteto in količino hrane.
1. Delitev dela
Genetska komponenta, vplivi okolja, velikost družine,
struktura in obseg zalege, zaloga hrane v panju in viri hrane, potreba
po gradnji satja,
vremenske razmere itd., se pri aktivnosti osebkov v družini prepletajo.
Ustroj notranjega delovanja družine omogoča hitro prilagajanje
njenim potrebam. Čebelja družina predstavlja zelo stabilen organizem,
ki ga z različnimi rejskimi in selekcijskimi ukrepi s težavo ali le za
krajše obdobje premaknemo iz njegovega ravnotežja. Zato je selekcijskoin
vzrejno delo stalna naloga v čebelarstvu. Iz družin, selekcioniranih
na obilno nabiranje cvetnega prahu, izletavajo na pašo mlajše delavke
kot iz družin, selekcioniranih na nizko nabiralno aktivnost. Tudi delavke,
potomke različnih očetov – trotov znotraj družine, se lahko razlikujejo
glede na starost začetka izletanja na pašo. Delitev dela v čebelji družini
ima velik pomen tudi pri prenosu povzročiteljev in razvoju
bolezni znotraj družine. Tako se lahko prenašajo na zalego ali različne
starostne skupine čebel povzročitelj hude gnilobe, poapnele zalege, virus
mešičkaste zalege in povzročitelji drugih bolezni in spremenijo aktivnost
družine. Aktivnosti delavk se spremenijo tudi pri
različnih posegih v čebeljo družino. Kadar ometamo čebele in delamo narejence,
se zmanjša število čebel, spremeni pa se tudi starostna struktura delavk,
pri vzreji matic pa z naseljevanjem plemenilnikov ustvarimo novo skupnost,
sestavljeno lahko tudi iz ene same
starostne skupine delavk. V takih primerih je čebelja skupnost oslabljena
in bolj podvržena vplivom okolja ali dejavnikom, ki povzročijo razvoj
bolezni. Pri vzreji matic je zato potrebno upoštevati kriterije odbire
in upoštevati pravila same vzreje.
2. Rojenje
Dejavniki, ki pogojujejo razvoj rojilnega razpoloženja, so:
velikost družine, obseg zalege, številčna zastopanost posameznih starostnih
skupin
delavk, najpomembnejši dejavnik pa je zmanjšan prenos matičnih feromonov
znotraj družine. Do njega pride, ker družina pred rojenjem postane številčnejša
in se prenos feromona, ki sicer preprečuje razvoj matičnikov in posledično
izleganje matic, upočasni. Čebelja družina se razmnožuje z rojenjem,
ki je najpogostejše v spomladanskem obdobju. Rojilno razpoloženje družine
se začne spomladi v času obilnega donosa cvetnega prahu in nektarja.
Čebelja družina se hitro razvija, narašča število čebel, povečuje se
obseg pokrite zalege v primerjavi z obsegom odkrite zalege. Vse več mladih
čebel z razvitimi goltnimi žlezami je brezposelnih in ob siromašnejši
paši ostajajo v panju. Ker je upočasnjeno širjenje matičnega feromona
znotraj družine, čebele zgrade matične nastavke, ki jih matica zaleže.
Z razvojem mlade matice preide čebelja družina v rojilno razpoloženje.
Najizrazitejše je v maju in juniju. Roji so možni tudi kasneje, vendar
imajo malo možnosti preživetja ali pa so znamenje patoloških stanj družine.Take
roje imenujemo pozni roji. Vsaka družina lahko večkrat roji. Rojenje
je bilo v preteklosti v čebelarstvu zaželena lastnost čebelje družine.
Še posebno v obdobju gozdnega čebelarjenja in čebelarjenja v koših je
bilo rojenje poglavitni način razmnoževanja, hkrati pa je bila čebelarju
dana tudi možnost, da je od rojev pridobil želeno količino pridelkov.
V 19. in 20. stoletju je bilo obdobje intenzivnega trgovanja z roji in
čebeljimi družinami. Danes je rojenje nezaželena lastnost čebelje družine,
preprečevanje rojenja pa predstavlja pomemben del čebelarjeve aktivnosti.
K zmanjšani intenzivnosti rojenja, ki ga ugotavljajo po večjem delu sveta,
lahko pripomore tudi zmanjšana moč čebeljih družin, ki je posledica delovanja
zajedavca Varroa destructor. Zato je pri vzreji matic potrebno spremljati
in upoštevati razvoj parazita. V selekcijskem čebelnjaku lahko rojilno
razploženje spremljamo v družinah, ki so oskrbovane v enakih panjih in
na enak način. Rojivost družine ocenjujemo z ocenami 1 do 4:
1 – družina
je izrojila
2 – rojenje smo preprečili z velikim trudom
3 – pojavili so se matičnjaki, čebele so jih same podrle
4 – družina ni bila v rojilnem razpoloženju
3. Mirnost
Delavke sedijo na zalegi in jo ogrevajo, le
posamezne čebele zletijo s sata.
|
Mirnost oz. agresivnost čebel ocenjujemo večkrat letno z ocenami
od 1 – 4. Lastnost je zelo pomembna, saj čebelarji želijo čebelje družine,
ki ne pikajo zelo pogosto.
1 – čebele so zelo napadalne
2 – čebele so občasno in zmerno napadalne
3 – čebele so mirne
4 – čebele so zelo mirne
Poleg mirnosti v selekcijskem čebelnjaku ocenjujemo
tudi obnašanje čebel na satju. Za oceno te lastnosti prav tako pregledamo
vsako družino posebej
in ocenjujemo mirnost sedenja čebel na pokriti zalegi večkrat letno.
Ločimo štiri stopnje mirnosti sedenja:
1 – čebele se zbirajo v gruče na
robovih sata ali ga zapuščajo
2 – se hitro premikajo po zalegi in jo tudi zapuščajo
3 – se premikajo po zalegi
4 – mirno sedijo na zalegi
4. Donosnost družine
Pridelek medu v selekcijskem čebelnjaku določamo
na osnovi tehtanja. Stehtamo ves pridelan med, pri tem pa upoštevamo
tudi površino zgrajenega
satja. Čebeljim družinam omogočimo optimalen razvoj, dodajamo satnice,
zagotovimo dovolj prostora za skladiščenje nabranega nektarja in jih
ne izenačujemo.
5. Čistilna sposobnost čebel
Delavke se pomaknejo proti robovom sata in
zapuščajo pokrito zalego. |
Sposobnost delavk, da iz svojega bivališča
odstranjujejo vse tuje snovi in odkrivajo morebitne odmrle ličinke ali
bube v pokritih satnih celicah,
je z vidika razvoja bolezni pomembna lastnost. S čiščenjem delavke odstranjujejo
možne vire okužbe iz družine in s tem preprečujejo pojav bolezni. Kadar
delavke odstranjujejo odmrlo zalego, je na satu mogoče ugotavljati delež
praznih celic na določeni zaleženi površini. Ocenjujemo tako imenovano
strnjenost zalege. Kadar je na sicer strnjenem območju zalege na satu
praznih okrog 10 % ali več celic, govorimo o presledkasti zalegi. Presledkasta
zalega je lahko posledica okužb z različnimi povzročitelji bolezni, lahko
je tudi posledica parjenja matice s troti v sorodstvu ali pa se pojavi
v obdobju obilnega medenja v naravi.
Presledkasta zalega je lahko posledica okužbe čebelje
družine s povzročiteljem hude gnilobe čebelje zalege |
Ropanje družin v selekcijskem čebelnjaku je potrebno spremljati
in upoštevati pri odbiri družin za pleme. Slika prikazuje
ropanje čebelje družine. |
Da ugotovimo čistilno sposobnost
čebelje družine, izrežemo okrog 100 satnih celic s pokrito zalego, jo
podhladimo in vrnemo v družino. V večkratnih
časovnih presledkih ocenjujemo število odkritih celic in odstranjenih
bub. Enak test je mogoče opraviti tako, da 100 bub pod celičnim pokrovcem
ubijemo z entomološko iglo in nato v naslednjih 48 urah večkrat ugotavljamo
intenzivnost čiščenja satnih celic.
6. Živalnost družin v brezpašnem obdobju
Pri parjenju matic v istem čebelnjaku v daljšem
obdobju prihaja do parjenja v sorodstvu, kar ima za posledico
značilno presledkasto zalego. |
V obdobjih pomanjkanja paše matica
zmanjša zaleganje. To je zlasti značilno za kranjsko sivko. Družina se
torej prilagaja razmeram v naravi. Tako
obdobje v naših podnebnih razmerah običajno nastopi poleti, predvsemjulija
in avgusta, lahko pa tudi kasneje. V sušnem obdobju čebele v naravi
nimajo vira hrane, zato družine brez dodajanja hrane vidno slabijo. Delavke
iščejo hrano tudi v opuščenih panjih oz.
čebelnjakih, lahko pa tudi v oslabelih družinah. Kadar se te ne uprejo
dovolj močno, se razvije tiho ropanje. Ropana družina ostane brez
zimske zaloge hrane, kar je lahko tudi razlog za njeno odmrtje. Ropanju
so izpostavljeni tudi plemenilniki in družine v poškodovanih
panjih.
Ocena živalnosti družin in intenzivnosti zaleganja matice v obdobju
po končanih glavnih pašah, je v selekcijskem čebelnjaku eden od kriterijev
odbire plemenske družine. Pri odbiri upoštevamo družine, ki v poletnem
obdobju kasneje zmanjšajo obseg zaleganja. Živalnost družine izrazimo s številom ulic, ki jih čebele zasedajo.
7. Smrtnost
zalege
Pri optimalnih pogojih razvoja čebelje dru`ine (toplota,prehrana)
je smrtnost zalege nizka. Družina je zmožna razviti večino jajčec do
odraslih
osebkov. Za evropske rase čebel je še dopustna stopnja preživetja do
ličinke okrog 94 %, do pokrite zalege 86 % in do končnega
razvoja 85 %. Ugotovljena je bila tudi višja stopnja preživetja razvojnih
oblik čebele delavke, in sicer od 90 do 97 %. Stopnja preživetja zalege
trotov je nekoliko nižja, do okrog 60 %. Bube pod celičnimi pokrovci
so manj dovzetne za zunanje dražljaje, kot pa so jajčeca in ličinke,
katerih razvoj je odvisen tudi od zunanjih okoliščin. Pri trotih vpliva
na nižjo stopnjo preživetja tudi lokacija trotovine, ki je običajno na
obrobju čebeljega gnezda. Podobno preživetveno stopnjo kot pri trotih
kaže tudi matična zalega.
Različne stresne situacije vplivajo na povečanje propada
zalege. Taka stanja so na primer v izrojencu, kjer propade tudi do 42
% zalege, ali
v družinah, ki so ostale brez matice, do 50 %.
Stresne situacije v čebelji družini so lahko tudi ob premajhni rezervi
hrane, po transportu družin na pašo, po pogostih pregledovanjih družine.
Tudi v zalegi na robovih gnezda v pravilno razvitih družinah je lahko
povečan propad zalege posledica pomanjkanja čebel krmilk, ki zalego prehranjujejo,
ogrevajo in vzdržujejo optimalno vlažnost nad njo. Kadar v
naravi primanjkuje beljakovin, je kanibalizem pomemben vir proteinov
za preživetje družine. Več kot 50 % zalege propade pri parjenju matice
v sorodstvu.
Zalega v družini, ki se pravilno
razvija in ima zadostno zalogo cvetnega
prahu ter dotoka medičine je strnjena.
Zalega ima visoko stopnjo preživetja in le
posamezne satne celice so prazne. |
Povečana smrtnost zalege je tudi posledica delovanja različnih
patogenih dejavnikov, ki povzročajo bolezni čebelje zalege. Nekatere
bolezni in
zajedavci zalege povzročijo propad čebelje družine. Znamenje povečane
smrtnosti zalege je pojavljanje praznih celic v zaleženem
satu. V te celice matica zaleže jajčeca, zato na določenem območju zaleženega
sata dobimo različne razvojne oblike čebel. Seveda je pri oceni vzroka
presledkaste zalege potrebno biti previden, saj se pri obilnem medenju
pojavi medičina tudi med zalego, kar daje videz presledkaste zalege.
Presledkasta zalega je torej znamenje nepravilnega razvoja čebel ter
delovanja infektivnih in neinfektivnih zunanjih dejavnikov, kar je pri
ocenjevanju v selekcijskem čebelnjaku potrebno ocenjevati in upoštevati
pri odbiri matičarjev oz. trotarjev.
prof.dr. Aleš Gregorc
|
|
|
