|
 Jesen je pred vrati. Septembra usahnejo še zadnji naravni medeni viri.
Čebele smo začeli krmiti že konec julija in v začetku avgusta, ta mesec
pa jih moramo dokončno nakrmiti za zimo. Za povečanje odpornosti čebeljega
organizma dodamo sladkorni raztopini pelinov zvarek ali KAS. Vzamemo
pet delov posušenega pelina, nabranega v rastni dobi pred cvetenjem,
pet delov posušenih borovih vršičkov (4 cm) in devetdeset delov posušenega
pelina, nabranega med cvetenjem.
Na 100 g zmesi dodamo 9 dl vode in pokrito kuhamo v emajlirani posodi na
šibkem ognju tri do štiri ure. Zvarek ohladimo pri sobni temperaturi (pribl.
osem ur) in ga precedimo skozi 2–3 sloje gaze. Hranimo ga v stekleni posodi
na hladnem in ga uporabimo najpozneje v desetih dneh. Litru sladkorne raztopine
dodamo 30–35 ml zvarka. Dodamo ga tri- do štirikrat (E. T. Popov, 1990;
prof. dr. Jože Rihar: Varoza čebel). Satje, ki smo ga shranili za prihodnje
leto, z ocetno kislino razkužimo proti nosemi. Zložimo ga v neprepustno
zaprt prostor in na vrh postavimo plastično posodo. Vanjo vlijemo 80-odstotno
ocetno kislino (2 ml na 1 l prostornine) in nanjo zaradi boljšega izhlapevanja
položimo kosme vate. Izhlapeva naj pet dni. Uporabimo lahko tudi 100-odstotno
ocetno kislino (1 ml na 1 l prostornine), vendar naj ta izhlapeva le tri
dni. Ocetna kislina deluje tudi na ličinke voščenega molja. Pri številnih
čebelarjih opažam, da za napajanje čebel uporabljajo meteorsko vodo oz.
kapnico. To odsvetujem, saj se čebele pri čistilnih izletih iztrebljajo
tudi na strehi čebelnjaka, zato ta voda vsebuje veliko spor noseme. Kaj
pomaga razkuževanje napajalnikov, če je voda kontaminirana s sporami noseme!
Kdor varoe ni začel zatirati takoj po točenju julija in avgusta, bo septembra
to le s težavo nadomestil. V vseh panjih moramo kontrolirati naravni odpad
varoj. Ta mesec lahko brez škode za čebeljo družino odpade le ena varoa
na dan! Če jih na dan odpade več, se posvetujte z veterinarjem za zdravstveno
varstvo čebel na vašem območju in uporabite sredstva, ki so opisana v zgibanki
ZATIRANJE VAROJE (UL, VF, Nacionalni veterinarski inštitut, Ljubljana,
september 2005). Lani sredi septembra so me poklicali čebelarji iz neke
vasi, ker so želeli prijaviti zastrupitev čebel. Pred čebelnjaki je lezlo
velikansko število čebel in po natančnem pregledu sem ugotovila, da jih
ima večina deformirana krilca. Ob pregledu zalege smo našteli po deset
varoj v čebelji celici. Družine smo takoj začeli zdraviti, tako da so zimo
preživele, vendar spomladi to niso bile močne družine.
Septembra je treba čebelje družine tudi pregledati, ali niso morda okužene
s hudo gnilobo čebelje zalege. Pokrite zalege je manj, tako da laže odkrijemo
morebitne spremenjene pokrovčke. Če na pokrovčkih opazite kakršne koli
spremembe ali morda celo celice z rjavo vlečljivo vsebino, pokličite veterinarja
Nacionalnega veterinarskega inštituta, da bo opravil klinični pregled čebeljih
družin. Na območju enote NVI Novo mesto je bilo do 1. 8. 2006 ugotovljenih
17 žarišč hude gnilobe čebelje zalege. Največ žarišč v Posavju je v občini
Sevnica. Bolezen je izbruhnila v devetih čebelarstvih (uničenih je bilo
29 čebeljih družin). Na Dolenjskem so bila ugotovljena tri žarišča v občini
Mirna Peč (uničenih je bilo osem čebeljih družin) in dve žarišči v občini
Trebnje (uničenih je bilo sedem čebeljih družin). V Beli krajini je bila
v občini Črnomelj bolezen ugotovljena v treh čebelarstvih (uničenih je
bilo 12 čebeljih družin).
S prvim januarjem 2006 so bila odpravljena veterinarska spričevala za čebele.
Čebelar iz občine Sevnica je spomladi prodal 15 čebeljih družin, s tem
pa je hudo gnilobo čebelje zalege prenesel tudi v Zasavje. O novih lastnikih
nima nikakršnih osebnih podatkov, zato zdaj ne vemo, kje je še preostalih
deset čebeljih družin. Kljub temu da veterinarskih spričeval ni več, mora
vsak čebelar v svojem Čebelarskem dnevniku voditi točno evidenco o tem,
komu je prodal čebelje družine in od koga jih je kupil!
Avtor: Anita Vraničar Novak NVI |
|
|
