 Mesec marec, mesec, ko čebele že začno prinašati na eni strani v panje
cvetni prah, medičino, na drugi strani pa še ne izletavajo zaradi mraza
- raznolikost našega področja.
Ne smemo pozabiti, da čebele niso imele veliko izletnih dnevov, zato
je na podnicah več čebeljih mrtvic. Ne se prestrašiti, kajti matica je
začela zalegati in stare zimske čebele odmirajo in jih nadomeščajo mladice.
Prišli pa bodo dnevi, ko bomo čebele lahko opazovali pri čistilnih izletih,
nabiranju cvetnega prahu, medičine. Spremembe v obnašanju čebel, če čebele
ne prinašajo cvetnega prahu ali slabo izletavajo, pomeni, da je v družini
nekaj narobe. Eden od vzrokov je lahko padec matic, bolezen (huda gniloba
čebelje zalege, nosemavost, pršičavost, varoza, poapnela zalega), pomanjkanje
hrane. Ko bo dan topel, bomo panj odprli in ugotovili vzrok le temu.
Letošnja oziroma lanska zima je bila zelo dolga in čebelarji, ki so v
lanskem letu čebelje družine krmili zelo pozno ali pa na začetku meseca
septembra končali s krmljenjem, morajo narediti kontrolo glede hrane.
Če nam vreme ne bo dopuščalo, bomo samo na kratko pogledali v družino
in po potrebi primaknili sat s hrano. Pri ugodnih temperaturah lahko
pokladamo sladkorno raztopino ali pogačo.
Opravili bomo tudi kontrolo uspešnosti zatiranja varoje v jesenskem in
zimskem času. Zato si moramo pripraviti testne vložke, ki jih vstavimo
v panj za 10 dni, v test zajamemo vse čebelje družine na stojišču. Zanesljivost
naravnega odpada bomo dobili le, če bo testna plošča pokrivala celotno
podnico panja in če čebelam onemogočimo dostop do drobirja. Rezultat
naravnega odpada nam bo povedal stanje varoje v čebelji družini. Če pade
manj kot ena varoja na dan, nam ne bo potrebno ukrepati do konca meseca
julija ali avgusta, pri tem se moramo posluževati izrezovnja trotovine,
obvezno tretiranje narejencev in rojev. Če pa pade več kot ena varoja
na dan, moramo opraviti še eno zatiranje varoje in sicer z mravljično
kislino na principu šok terapije ali mlečne kisline oziroma najbolje
je, da se posvetujete z vašim terenskim veterinarjem, kaj narediti.
Avtor: mag. Vida Lešnik NVI |
