|
 Prvi mesec v letu je za čebelarja še dokaj miren. Proti koncu meseca
se zaradi majhne proizvodnje voska, ki je potreben za pokrivanje zaleženih
celic, po navadi ovlažijo vrata oz. panjski opaž. Znak, da se je pojavila
prva zalega, so tudi posamezne ploščice voska med panjskim drobirjem.
Že prvo priložnost izrabi tudi varoa za svoje razmnoževanje. Dokaz za
to so svetlo rjave mlade varoe, ki jih najdemo v zgodnjem zimskem drobirju.
Ob tem je zamujeno tudi zimsko zatiranje zajedavca, saj je ta že dobil
varno zavetje pod celičnimi pokrovci.
V številnih čebelnjakih se to zimo po zatiranju varoe pojavlja povečan
osip čebel. Vsaka dolgoživa čebela, ki je bila kadar koli v stiku z varoo,
bo preživela največ tri četrtine svojega življenja. Če je na čebeli zajedavcev
več, je to popoln invalid s kratkotrajno življenjsko dobo. Zdrave dolgožive
čebele bi laže prenesle uporabo akaricidnih sredstev. Za invalidne čebele
je to prevelik stres, zato ga organizem ne more več premagati. Zaradi
tega je priporočljivo čim prej kontrolno pregledati stojišča čebel, zlasti
če smo varoe zatirali decembra. Skrbno in brez povzročanja hrupa, ki
bi vznemirjal čebele, je treba preveriti panjska žrela in omogočiti njihovo
prehodnost. Kakršnemu koli razburjenju čebel se je treba izogibati do
prvega čistilnega izleta.
Če ob prisluškovanju panja v njem ni slišati glasu, mora čebelar, če
je družina odmrla, panjsko žrelo takoj zapreti. O tem mora obvestiti
tudi območnega veterinarja za zdravstveno varstvo čebel, skupaj pa se
bosta dogovorila o postopkih za ugotovitev vzroka propada in nadaljnjih
ukrepih.
Po dozdajšnjih ugotovitvah je vzrok poznojesenskih izgub čebeljih družin
že prvi korak, tj. napačna izvedba junijskega ugotavljanja števila varoj.
Ker čebelarji niso našli varoj, so prvo poletno zatiranje izvedli šele
avgusta. Prav tako niso izvajali tehnoloških ukrepov, ki bi pomagali
pri zmanjšanju števila parazitov. Po mnenju teh čebelarjev namreč junijsko
testiranje čebeljih družin ni verodostojno, ker na testnih podnicah niso
našli varoj. Za odpravo tovrstnih težav vsem čebelarjem predlagam, da:
namestijo testne mreže – lovilce varoj v vseh panjih;
naj lovilec varoj prekriva celotno panjsko podnico;
preprečijo stik čebelam in mravljam z lovilno površino, ki naj bo vsaj
ob robovih namazana z vazelinom;
za pregled drobirja uporabljajo povečevalno steklo ter ga pregledujejo
ob primerni osvetlitvi, potrebni za branje;
med aktivno sezono štejejo varoe in vsakih štiri ali pet dni čistijo
podnico, saj je tako varoo v obilici drobirja še mogoče videti.
V obdobju, ko si pripravljamo načrte za prihodnjo sezono, v člankih
evropskih raziskovalcev beremo rezultate analiz o ostankih različnih
akaricidov v čebeljem vosku in opozorila o škodljivih vplivih na žive
organizme. Če je teh ostankov od 0,1 mg–1 mg na kg voska, ti ne morejo
preiti v med v merljivih količinah (S. Bogdanov, 2004). Po podatkih Švicarskega
čebelarskega raziskovalnega centra iz Liebefilda v njem že od leta 1991
sistematično spremljajo onesnaženost švicarskega voska. Raziskava je
pokazala, da se koncentracija akaricidov v vosku povečuje s pogostnostjo
njihove uporabe (npr. fluvalinat), zmanjševanje koncentracije po prenehanju
uporabe sredstva pa poteka občutno počasneje. Koncentracija brompropilata,
ki ga v Švici ne uporabljajo že od leta 1991, naj bi se pod ugotovljivo
vrednost 0,1 mg/kg zmanjšala šele po letu 2006.
Predvidevam, da glede na podobne okoliščine in način dela razmere glede
ostankov akaricidov v vosku pri nas ne morejo biti boljše. Ni mi znano,
niti nisem zasledila, ali v Sloveniji že kdo opravlja tovrstne raziskave.
Glede na škodljive vplive tovrstnih ostankov na življenje čebel bi bilo
to zelo smiselno. Čebele lahko nevede silimo, da dograjujejo svoje domovanje
na satnicah, ki vsebujejo akaricidne ostanke.
Vsakemu čebelarju, ki je ozaveščen o nravnosti živega bitja, je jasno,
da se iz celic s primešanimi škodljivimi kemikalijami razvija delno prizadet
čebelji rod. Najnevarnejši hibi, ki ju naše oko ne zazna, sta porušen
imunski sistem čebele in zmanjšana sposobnost preživetja. Masa jajčeca
se do izleganja odraslega organizma, tj. mlade čebele, poveča za približno
900-krat (M. L. Winston, 1987). Poglavitne življenjske energije, ki jo
mlad organizem dobi med razvojem v celici, ne more nadomestiti nobena
človeška pomoč z dodajanjem različnih krepčil, pogač, bogatih s konzervansi,
in različnih vitaminskih dodatkov ob konvencionalnem sladkorju.
Kakovost voska poleg ostankov najbolj ogroža navzočnost spor povzročitelja
hude gnilobe. Spore uniči 30 minut trajajoče segrevanje voska pri temperaturi
120 oC.
Zaradi velike obstojnosti pa s pregrevanjem voska ni mogoče odstraniti
ali nevtralizirati kemikalij (fluvalinata, kumafosa, …). Proizvodnja
voska obsega približno 2 % proizvodnje medu. Postopek izdelave satnic
je za večino čebelarjev zamuden in drag, zato jih kupujejo. Glede na
način čebelarjenja imajo tako z vsako serijo več možnosti, da dobijo
tudi večjo količino kontaminantov.
Zaradi vse pogostejšega propadanja čebeljih družin se bo povečalo povpraševanje
po izdelavi satnic iz manjših količin lastnega voska. Cilj vsakega čebelarja
bo pridobiti čim več neonesnaženega voska.
Kakovost voska je nujno izboljšati:
z izločanjem onesnaženega voska iz čebelarstev za uporabo v svečarstvu
in modelarstvu;
z zamenjavo starih satnic s satnicami brez ostankov;
s pridobivanjem neonesnaženega voska s topljenjem deviškega satja in
celičnih pokrovcev;
z uporabo organskih kislin in biotehnoloških postopkov zatiranja varoe;
z naravno zaščito satja pred voščeno veščo.
Zaščita satja pred voščeno veščo
|
Zamrznjenje
satja |
Nekaj
ur na - 15 oC
|
Hraniti
v hladnem, svetlem prostoru s prepihom na temperaturi od 5–15
oC |
|
Mravljinčna
kislina v vodni raztopini |
80
ml 85 % mravljinčne kisline na 100 litrov prostornine |
Poleti
ponavljati izhlapevanje enkrat do dvakrat na dva tedna |
|
Ocetna
kislina v vodni raztopini |
200
ml 80 % ocetne kisline na 100 litrov prostornine |
Poleti
ponavljati izhlapevanje enkrat do dvakrat na dva tedna |
|
Žveplo
na trakovih |
1
trak na 100 litrov prostornine |
Dimljenje
ponavljati poleti na vsake 4 tedne |
Avtor: mag. Mira Jenko Rogelj NVI |
|
|
