|
 Stari pregovor pravi: »April ne ve, kaj hoče!« Pregovor opisuje, kakšen
mesec je pred nami. Vreme je muhasto, spremenljivo. Lahko se pojavijo
snežne plohe, lahko je vetrovno ali pa tudi zelo toplo vreme.
Naše čebelje družine morajo biti kos vsem tem nenadnim vremenskim spremembam.
Seveda je preživetje družin v veliki meri odvisno tudi od posegov in
pomoči čebelarja samega.
Ker je zdaj čas za pripravo družin na pašo, morajo imeti družine na voljo
dovolj beljakovinske hrane, se pravi cvetnega prahu. Ta mesec cvetijo
sadno drevje, različne travniške rože, leska, jagodičevje, regrat. Če
je vreme ugodno, si bodo čebele našle dovolj cvetnega prahu za razvoj
zalege. Če cvetnega prahu v naravi ni dovolj, ga mora čebelar ob krmljenju
čebeljih družin dodajati.
Pred pašo seveda ne smemo uporabljati nikakršnih sredstev za zatiranje
varoj, da ne onesnažimo satja ali ne povzročimo ostankov akaricidov v
medu. Zato začnemo ta mesec izvajati biotehnološke ukrepe, s katerimi
skušamo zavreti razvoj populacije varoj. Biotehnološki ukrepi seveda
ne morejo v celoti nadomestiti akaricidnih sredstev, ne glede na to,
ali uporabljamo sintetične akaricide ali alternativna naravna sredstva.
Vnos kakršne koli tuje snovi, ki deluje na pršice, čeprav je to naravna
organska kislina, povzroči v družini stres, s tem pa tudi negativni učinek.
Zato skušamo varoe nadzirati z metodami, ki temeljijo na poznavanju biologije
čebel in biologije varoe.
Izrezovanje trotovine – gradilni sati
Pri svojem prvobitnem gostitelju, tj. indijski čebeli, varoe odlagajo
jajčeca in se razmnožujejo samo v trotovski zalegi, ker ta vsebuje juvenilni
hormon, ki jih privlači. Čeprav pri medonosni čebeli tudi zalega delavk
vsebuje juvenilni hormon in zato varoe kot gostitelja izbereo tudi to
zalego, je stopnja okužbe trotovske zalege 4- do 8-krat večja od okužbe
zalege čebel delavk. Poleg tega varoe zaradi dolgotrajnejše pokritosti
trotovske zalege v njej razvijejo več potomstva (do 25 % več). Zato uničevanje
pokrite trotovske zalege v precejšni meri zavre razvoj populacije varoj.
Da to opravimo čim bolj racionalno, v družino vstavimo posebej za to
prirejene satnike – gradilnike. Ti so navadno sati, razdeljeni na dva
dela. V eni polovici pustimo čebelji družini da sama gradi sat. Med spomladanskim
razvojem bo družina gotovo zgradila trotovino, ki jo bo matica hitro
zalegla. Ko je zalega pokrita, jo izrežemo in odstranimo. S tem ne bomo
odstranili samo velikega števila varoj, ampak bomo tudi trotovino skoncentrirali
na en sat. Vendar nagon po graditvi trotovine v čebelji družini po navadi
ne traja dlje kot do konca kostanjeve paše, zato lahko delovanje gradilnika
podaljšamo, če zalege ne izrezujemo, temveč jo samo odkrijemo in izperemo.
Lovilni sat
To je druga možnost biotehnološkega zatiranja varoj. Ta postopek je nekoliko
intenzivnejši poseg v čebeljo družino. Čeprav je njegov učinek dosti
večji, ga zaradi vpliva na razvoj družine uporabljajo manj pogosto. Lovilni
sat je sat, na katerem so tri do štiri dni stare ličinke, vstavimo pa
ga v:
družino, ki smo ji prej odvzeli vso zalego,
družino brez zalege,
naejeni ali naravni roj.
Na ta način varoe iz vse družine usmerimo v en sam sat, ki ga, ko je
zalega pokrita, odstranimo, s tem pa odstranimo tudi večino zajedavcev.
Z odvzeto zalego okrepimo šibkejše družine, v njih pa pozneje ponovimo
postopek.
Uničevanje prve ali zadnje pokrite zalege
Čeprav je lahko uničevanje prve pokrite zalege zelo učinkovit ukrep,
ga zaradi negativnega učinka na razvoj družine odsvetujemo. Odvzem prve
pokrite zalege zgodaj spomladi namreč lahko ogrozi celo njen obstoj.
Nasprotno pa uničenje zadnje pokrite zalege, ki ga izvedemo v drugi polovici
oktobra, ne ogroža družine in njene vitalnost. Ta ukrep ni naravnan na
jesensko zatiranje varoj, temveč na lažje kontroliranje varoj v prihodnji
sezoni.
Izvajanje katerega koli od teh ukrepov lahko v čebelarstvu zmanjša potrebo
po uporabi kemičnih sredstev za zatiranje varoe (organskih kislin, sintetičnih
akaricidov). Še vedno pa velja, da moramo kljub izvajanju biotehničnih
sredstev stalno spremljati stopnjo ogroženosti naših čebeljih družin.
To lahko uspešno kontroliramo s preverjanjem napadenosti zalege v gradilnikih
in lovilnih satih, pri tem pa velja, da aprila in maja na sto ličink
čebel lahko naštejemo največ dest varoj, junija in julija 20, avgusta
pa 30 varoj.
Skrb za zdravje čebeljih družin je predvsem čebelarjeva dolžnost, veselje
ali celo zasvojenost, čebele pa se mu oddolžijo s polnimi medenimi sati
in z različnimi čebeljimi pridelki.
Avtor: Lidija Matavž, NVI |
|
|
