 - kontrolni pregledi čebeljih družin
- vzreja matic
- vzreja rezervnih družin
- izrezovanje trotovine
- točenje medu
Že smo v glavni čebelarski sezoni in pred nami je čas
čebelarske žetve, kajti mesec junij je eden izmed najbolj medenih mesecev.
V kakšni meri
nam bodo čebele povrnile naš trud je odvisno od tega, kakšen je bil razvoj
čebeljih družin in njihova oskrba spomladi. V kolikor smo delali po opisanih
navodilih za vsak mesec in je bila v naravi koliko toliko dobra paša,
rezultati sedaj ne bi smeli izostati.
Glavna skrb za čebelje družine v
mesecu juniju je, da imajo le te vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje
gnezda. To nam vsaj pri nakladnem
panju ne bi smelo biti problem, kajti gnezdo širimo z nastavljanjem praznih
naklad. Poskrbimo, da bodo skrajni sati na obeh straneh napolnjeni z
medom, tako da bo ob gnezdu ali nad njem vsaj pet kg medu. Na ta način
bo matica zalegala s polno močjo in ne bo zmanjšala obsega zaleganja,
zaradi grozečega pomanjkanja hrane. Poleg prostornega plodišča, ki je
porok za največji razvoj družin, je še bolj pomembno tudi dovolj prostorno
medišče. Premajhen prostor v medišču v času medenja povzroči manjši donos
medu in vse delo in trud, ki smo ga vložili za razvoj čebeljih družin,
bo zaman.
V začetku junija je idealen čas za izdelavo narejencev oz. rezervnih
družin. Te si lahko naredimo na zelo preprost način tako, da iz močne
čebelje družine vzamemo dva sata pokrite zalege s čebelami vred in ju
vstavimo v prašilček oz. v prazno naklado. Pred tem moramo seveda najti
označeno matico, katera se nahaja v plodišču. Na vsako stran pokrite
zalege dodamo meden sat in satnico, ter v panj ob sat s pokrito zalego
dodamo že prej pripravljen matičnik. Matičnike pridobimo iz pazljivo
izbrane čebelje družine. Ta mora biti mirna, nerojiva, številčno najmočnejša
in dobra medarica . Obstaja velika možnost, da bodo matice vzgojene iz
takšne zalege nasledile lastnosti takšne družine.
Prav tako je v začetku
junija čas za točenje medu. Na to se mora čebelar temeljito pripraviti.
Poleg opreme za točenje, si mora čebelar priskrbeti
tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje
si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Le tako
se bomo izognili nepotrebnih čebeljih pikov in ropa. Med se hitreje in
temeljiteje toči iz satja, če je temperatura višja od 25 C. Upoštevati
moramo, da mora biti med primerno zrel: pokritega naj bo vsaj dve tretjini.
Varoja:
Varojo v tem mesecu zatiramo z biotehničnimi ukrepi, kot so izrezovanje
trotovine, odvzemanje satov pokrite zalege, lovilni sati itd. Vse te
metode so natančno opisane v 6 poglavju. V kolikor računamo na izrabo
poznih paš in če nam tako nakazujejo testni vložki, moramo družine med
dvema pašama razbremeniti varoj. Za to je v tem trenutku najbolj primerna
mravljična kislina, ki je edino sredstvo, ki uničuje varoje tudi v pokriti
zalegi.
Ne smemo pozabiti tudi na varojo na narejencih s pokrito zalego.
Ker v narejencih cca tri tedne ni pokrite zalege, s poleganjem čebelje
zalege
pride na plan vsa varoa. Ker te nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo
in popadejo na dno panja. Preostalo varoo na čebelah pa lahko do konca
dotolčemo z eno od preizkušenih metod. Tako od varoje očiščene čebelje
družine lahko brez skrbi počakajo spet jesensko-zimsko uničevanje varoe.
Avtor: Vlado Auguštin |
